Poglejte, kako buče pripovedujejo poročno zgodbo (FOTO)

Tam pod Orliškim pogorjem, v Pavlovi vasi pri Pišecah, se je pred dnevi znova rodila čarobna pravljica iz buč. Letos že osemnajsta zapovrstjo in znova polna pisanih jesenskih barv in lepote pa tudi simbolike, saj sta jo Marija in Milan Bračun ponovno stkala z osebno noto, tokrat z zlato poroko, ki sta jo praznovala pred mesecem dni. Kar 1200 buč različnih oblik in velikosti pripoveduje zgodbo o poroki. Pa ne o poroki kar tako, pač pa o zaobljubi Milana in Marije pred pol stoletja.

»Tole je dekle, ravno polnoletno je postalo, ob njej pa leto in pol starejši fant črnih las, ki je ničkolikokrat prišel s kolesom iz Pavlove vasi v Dečno selo. Ker se je naveličal dvoletnega vasovanja, je dekle prosil za roko,« začne zgodbo pri ženinu in nevesti pripovedovati Marija in niza pripoved, ki obiskovalca pelje ne samo skozi poročni dan na vasi, pač pa tudi naprej skozi življenje, ki zna biti polno čeri, trnja in temnih oblakov, prinese pa tudi veliko lepih, svetlih in sončnih trenutkov.

Zgodbo pripoveduje skozi buče, ki so tudi letos zrasle nekoliko nižje od Bračunovega doma, na njivi, ki jo Marija in Milan vsako leto pripravita z veliko mero skrbnosti in ljubezni. Kajti njuna bučna pravljica je postala že tradicija in prava lokalna zanimivost, ki v Pavlovo vas ne privabi le otrok, mladine in starejših iz bližnjih krajev, pač pa k gostoljubnima upokojencema prihajajo ljudje iz vseh koncev naše domovine, celo iz tujine.

Zalivanje vsako jutro

»Letos so bile za vzgojo buč res nenormalne razmere, suša in pripeka sta še kako vplivali na njihovo rast in razvoj. Vsako jutro sem jih moral zalivati, uro in pol sem tako nosil vodo najprej iz potoka, potem iz vodnjaka in cisterne. Od 300 do 400 litrov vode sem znosil vsak dan, da sem jih ohranil pri življenju, tako da sem eno 'cehto' (zalivalko) uničil. No, na zlati poroki sem zato dobil novo,« se pohvali Milan, upokojeni kriminalist, ki mu Marija, pred upokojitvijo je delala v komerciali nuklearke Krško, v smehu prizna vlogo pomočnika v celotni bučni zgodbi.

Veliko dela je z bučami, da zrastejo v takšne krasotice. Začne se že jeseni s pripravo in hrambo semena, spomladi s pripravo zemlje in gnojenjem, veliko opravka pa je tudi jeseni, ko je treba te čudovite plodove narave zvoziti k njunemu domu, jih oprati in pripraviti za dekoracijo. Tu pa je glavna Marija. »Priprave so potrebne praktično vse leto in že zdaj vem, kakšna bo rdeča nit razstave prihodnje leto. Je pa bila tudi tema letošnje razstave skrivnost skoraj do zadnjega, tudi za moža,« pravi sogovornica in nadaljuje: »Če bi takšno razstavo pripravilo kakšno društvo, bi si delo porazdelili, jaz pa sama zbiram in šivam.« Veliko oblačil je bilo treba zbrati in zašiti letos, ko je pripravljala svatbo. No, za ženina ni imela veliko dela, saj je uporabila kar Milanovo obleko, ki jo je nosil na ohceti pred pol stoletja, sešila je frak za muzikanta, krila, naredila številne klobuke, rožice in še kaj. Za celo zimo je bilo dela, prizna, medtem ko za samo dekoracijo buč, ko pridejo z njive in jih je treba postaviti na razstavo, nima toliko časa.

Njemu harmonika, njej violina

»Letošnjo razstavo posvečam svojemu možu Milanu,« se hudomušno namuzne Marija in Bračunova, polna vtisov od zlate poroke, že začneta razlagati, kako je bilo na zadnji fešti, ko je bilo skoraj tako kot za ohcet pred 50 leti. »Vse je bilo: glasba, priče, starešina, 'draga svatovska obseda'. No, govor sem ženi tokrat pripravil jaz,« se nasmehne Milan in pove, da jim je igral ansambel Jarica, glasbeniki pa so si ime nadeli po roži, ki ima naravno rastišče na južnem pobočju Bohorja.

Ko nas Marija popelje po bučni poroki, ki je postavljena ob njunem domu, iz nje vrejo spomini na družino, na njenega očeta, ki je bil starešina na njuni poroki, pa na prav tako pokojno kuharico Marijo Peterkovič in seveda 'muskantarja'. Tale na razstavi je nekaj posebnega tudi zato, ker v rokah razteguje skoraj pravo harmoniko, narejeno iz enega kosa lesa, tisto, ki jo je Milan dobil ob zlati poroki. A ker gre za dragoceno darilo, jo lahko glasbenik drži le čez dan, ponoči je spravljena na varnem. Glasbila pa na zlati poroki ni dobil le Milan, temveč tudi Marija, in sicer violino. Naj se ve, kdo je prva violina pri hiši.

Razstava Marije in Milana bo uradno na ogled do konca tega meseca. A prijazna in gostoljubna zakonca glede ne izkušnje iz preteklih let že danes vesta, da bo, sploh če bo vreme naklonjeno, postavljena še teden ali dva dlje. »Takšne razstave ni nikjer na svetu, ena majhna Pavlova vas jo pa ima! Saj pripravljajo razstave buč, ampak tale naša ima zgodbo in ta je pomembna,« zaključi Marija, medtem ko na mizo nosi dobrote, s katerimi postreže vsakega, ki pride k njim pogledat svojevrstno razstavo buč. Pri njih je dobrodošel vsak, pravi.