Po poti ptic, ovc in kraških volov
V Pliskovici, kjer na nekaj več kot 100 hišnih številk prebiva približno 250 prebivalcev, se je zbralo okrog 100 pohodnikov na letošnjem že 16. tradicionalnem Igorjevem pohodu Od kala do kala, ki ga je vodil predsednik Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov Bogdan Macarol.
Organiziran je bil ob 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč, posvečen pa naravovarstveniku, biologu, fotografu, piscu in velikemu ljubitelju Krasa Igorju Maherju (1963–2009), ki je raziskoval biotsko raznovrstnost na Krasu in zasnoval traso 18 kalov v bližini Pliskovice.
Ime po ptici in ovci
Pliska je ime drobne živahne ptice bele pastirice ali tresoperke. Ime pove, da je povezana s pastirji, da je živahna in da trese z repom oziroma da pliska, z njim udarja ob tla. Skoraj 20 cm dolga, črno-sivo obarvana ptica z dolgim repom je pogosto v bližini človeških bivališč. Rada je tudi med ovcami. Prav ta navezanost na ovce je domačinom dala zamisel, da najbolj živahne ovce poimenujejo pliske. Vas z živahnimi ovcami in pticami je dobila ime Pliskovica.
Tesna povezanost s pticami se ohranja tudi v današnjem času. Živahni člani Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice skrbijo za trajnostni razvoj vasi in sosednjih vasi, za cilj pa so si zadali obnovitev življenjskega okolja, v katerem bodo lahko preživele ptice in druge živali Krasa. Zgodba o ptici in ovci je dala ime Pliskini učni poti in društvenemu glasilu Pliska. Močno navezanost na ptice kažejo tudi številni priimki v vasi: Vrabec, Kos, Čuk, Petelin, Žerjal, nekoč tudi Orel. Pliskovico lahko zato imenujemo tudi ptičja vas.
Evropski latnik prijateljstva so zasadili sredi vasi leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Takrat so posadili 24 refoškovih trt, ki so simbolizirale število držav v Evropski skupnosti. Pozneje so se pridružile še žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu iz Maribora, pa tudi trta pobratene francoske občine Montbrison in trta iz Zgonika.
Prav pod evropskim latnikom prijateljstva je bil tudi letos start tradicionalnega Igorjevega pohoda, ki ga je z idejnim očetom Igorjem Maherjem zasnoval novinar in turistični vodnik Bogdan Macarol. Pohodniki so krenili na več kot 7 km dolgo krožno pot in si ogledali kar 18 lokacij, kjer so bili nekoč kali za napajanje živine, ki so danes pretežno izsušeni, le šest jih še zadržuje vodo na ilovnatih tleh.
Pliskovico lahko zato imenujemo tudi ptičja vas.
Že v vasi so šli mimo komunske štirne iz leta 1892, ki je bila zgrajena na območju nekdanjega kala. Pohodniki so izvedeli veliko zanimivosti o pomenu in vlogi kalov in lokev. Na Goricah je bil še do leta 1976 delujoč kal. Tu stoji tudi spomenik kraškemu volu. Nekoč so Kraševci orali z voli, vklenjenimi v jarme, vozili so tovor in brez volov ne bi preživeli na trdi in skopi kraški zemlji.
Projekt 1001 kal
Nekoliko več pozornosti so namenili največjemu kalu, tistemu v Mlačni, ki so ga leta 2007 obnovili s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj. Igor Maher je zasnoval tudi projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju in za sabo pustil nepozabno sled ne samo v Pliskovici, temveč tudi na območju celotnega Krasa. Njegova projekta sta tudi Pliskina učna pot in Kolesarske poti po Krasu. Pohod so zaključili z ogledom vasi, mimo cerkve sv. Tomaža in poslopja stare šole, v kateri je med letoma 1906 in 1908 stanovala družina pesnika Srečka Kosovela. Kdor želi uživati v neokrnjeni kraški naravi, pa se lahko vse do 13. februarja sam sprehodi po dobro označeni poti Od kala do kala.
16 pohodov bo ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov.
Macarol je vse zbrane povabil na kar 16 brezplačno vodenih pohodov, ki jih turistični vodniki Krasa in Brkinov organizirajo ob 21. februarju – svetovnem dnevu turističnih vodnikov. Pohodi bodo potekali kar štiri vikende od druge polovice februarja.
