LJUBLJANA – Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo sicer še vodi Goran Klemenčič, počenjajo enake napake kot v kabinetu predsednika vlade v času Janeza Janše. In tako kot Janševi bodo tudi Klemenčičevi odgovarjali informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar. Janšev Jakob Štunf jo je sicer odnesel le z opominom.
Vprašanje je postalo prijava
Čeprav se je kar nekaj prejemnikov sporočila za javnost KPK zgražalo nad amatersko napako KPK, pa se nihče uradno ni obrnil na informacijsko pooblaščenko. Naj spomnimo, da ko je Janšev svetovalec Jakob Štunf storil podobno napako, se je sprožil vsesplošni val ogorčenja, informacijska pooblaščenka pa mu je na koncu izrekla le opomin.
»Pooblaščenec še ni ukrepal, ker še od nikogar ni dobil prijave in s tem seveda tudi dokazov za prekršek. Vaš mail bomo torej šteli kot prijavo in uvedli postopek,« je zapisala Nataša Pirc Musar v odgovoru na vprašanje, ali so v zvezi z razkrito adremo že kaj ukrepali.
Pri KPK 11. decembra niso upoštevali osnovnih navodil pri pošiljanju sporočila, da je pri sestavljanju adreme za elektronska sporočila treba paziti, da je adrema zaprta, saj se s tem tudi zavaruje pred zlorabo oziroma je ne morejo brez privolitve uporabljati drugi. Klemenčičevi so pri sporočilu ob dnevu konvencije Združenih narodov proti korupciji razkrili 417 elektronskih naslovov.
Kazen nekaj sto tisoč evrov
Nezakonito razkritje elektronskih naslovov je kaznivo. Zakon o varstvu osebnih podatkov v 102. členu pravi, da se nezakonito razkrivanje osebnih podatkov kaznuje z globo od 830 do 2080 evrov. Za prekršek se kaznuje odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki poveže zbirke osebnih podatkov.
Kazen za KPK zaradi razkritja 417 elektronskih naslovov bi lahko skupno znesla med 346.110 in 867.360 evri, pri čemer je treba upoštevati še dejstvo, da je približno polovica naslovov neosebnih oziroma so uredniški, kar bi globo znatno znižalo.
