LJUBLJANA – Informacijska pooblaščenka je zaradi razkrivanja podatkov – tiskovni predstavnik v kabinetu predsednika vlade Jakob Štunf je najverjetneje vsem na seznamu za prejemanje novic poslal celotni seznam prejemnikov vladnih obvestil, medtem ko si ga je prepošiljal na svoj račun Gmail – začela postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov. V okviru tega bodo ugotovili vse okoliščine primera in sprejeli ustrezne ukrepe.
»Vsem in vsakemu posebej, ki ste včeraj prejeli elektronsko sporočilo, ki vsebuje tudi vaš elektronski naslov, se za to svojo osebno tehnično napako iskreno opravičujem. |
To so varovani osebni podatki
»E-naslovi tipa Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ipd. nedvomno sodijo med varovane osebne podatke, saj se takšni e-naslovi nanašajo na določenega ali določljivega posameznika. Iz teh razlogov se e-naslovi (kar velja za vse osebne podatke) v javnem sektorju lahko zbirajo, uporabljajo, posredujejo oz. obdelujejo le v primeru:
– če tako določa zakon,
– če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika, na katerega se e-naslov nanaša,
– če je to potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti,
– če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja in se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo,« je v odgovoru zapisal Jože Bogataj, vodja nadzornikov pri informacijskem pooblaščencu.
Od 830 do 2080 evrov za vsak nezakonito razkrit e-naslov
V primeru, če so bili e-naslovi od odgovorne osebe KPV posredovani ali razkriti brez prej navedene pravne podlage, se lahko odgovorni osebi državnega organa za vsak nezakonito posredovan ali razkrit e-naslov v prekrškovnem postopku izreče bodisi opozorilo, opomin ali pa globa v znesku od 830 do 2080 evrov, kar je odvisno od teže prekrška, njegovih posledic in okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, še dodajajo.
Na seznamu, ki ga je razkril Štunf, je 422 e-naslovov, vendar niso vsi osebni. Če špekuliramo, da je polovica e-naslovov neosebnih, bi lahko znašala globa od 175.000 do 438.000 evrov, lahko pa se informacijska pooblaščenka odloči le za opozorilo.