TO JE SLOVENIJA
Otroka s srčno napako skrili pred kirurgom?
Andrej Robida je v pismu opozoril na nekatere nepravilnosti, ki so jih poleti opazili pri obravnavi otrok v programu otroške srčne kirurgije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Tomi Lombar, Delo
LJUBLJANA – Nekdanji član sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) ter strokovnjak za varnost bolnikov in kakovost v zdravstvu Andrej Robida je v pismu opozoril na nekatere nepravilnosti, ki so jih poleti opazili pri obravnavi otrok v programu otroške srčne kirurgije Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Robida, ki je pred dnevi izstopil iz sveta NISOB, je v pismu opisal zgodbo otroka s težko srčno napako. Po rojstvu so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so staršem rekli, da je otrok prelahek in da mora pred operacijo še pridobiti težo. A bi ga morali operirati v nekaj urah ali vsaj naslednji dan, saj je imel normalno porodno težo. »Pravijo, da niso imeli otroškega srčnega kirurga. Čakali so ga iz tujine, a ga ni bilo, čeprav so imeli zapisano, da lahko pride v 24 urah,« je razvidno iz pisma.
Navedbe kliničnega centra, da pri roki niso imeli kirurga, niso držale, saj je bil kirurg, prihod katerega je organiziral NIOSB, v Ljubljani, a so otroka pred njim skrili. Otrok je nato zbolel še na črevesu. Otroški kardiolog iz tujine mu je naredil luknjo s katetrom v zgornjem delu srca, čeprav ne bi bilo treba. Otrokovo zdravje se je nato poslabšalo, v opisu otrokove bolezni, ki ga je zahteval regulator, pa o črevesu ni pisalo nič.
Po zavlačevanju je otroka nato operiral kirurg, ki ga je zagotovil NIOSB. Črevo se je pozdravilo, a opravili so le začasno operacijo, ker je bil otrok preveč bolan za popolno popravo in bo na operacijsko mizo moral še enkrat. Robida je prepričan, da bi operacija v prvem ali drugem dnevu srčno napako lahko popolnoma popravila. Iz pisma je razvidno tudi, da je otrok prejemal zdravila, ki jih ne bi potreboval, če bi ga pravočasno operirali.
Robida opozarja, da na voljo niso imeli nobenega domačega strokovnjaka, pogodbeniki pa so bili nedostopni, razen čeških kirurgov pa v kliničnem centru niso želeli nikogar. Sicer pa za otroke lepo skrbijo medicinske sestre in tudi mlajši zdravniki.
UKC Ljubljana je po navedbah Robide skrb za bolnike postavil šele za ugled ustanove, skrb za zdravniško stroko in zaposlene. Prav tako niso upoštevali sklepov vlade, saj da »tam nimajo pojma, kaj je to njihova kakovost in varnost zdravstvene obravnave in da so oni strokovnjaki in njihov strokovni svet ve vse o medicinski stroki«. Robida ob tem še opozarja, da v strokovnem svetu kliničnega centra ni nobenega otroškega kardiologa niti otroškega srčnega kirurga.
Robida je dogajanje izpostavil tudi na odboru za zdravstvo v sredini novembra, kjer so predstavniki UKC Ljubljana zatrdili, da je program otroške srčne kirurgije varen. A kot kaže opisani primer otroka, tega niso obravnavali varno, mu škodovali in to ne zaradi človeške napake: »Temu znanost o varnosti pacientov pravi lahkomiselno obnašanje, pravna znanost pa za to uporablja mnogo bolj obremenjujoč izraz.«
Pred tednom dni je odstopil tudi predsednik sveta NIOSB Igor Gregorič, odstopno izjavo pa ima pripravljeno tudi v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Ključni razlog za Gregoričev odstop Dobnikar vidi v blokadi vseh možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta. Minister za zdravje Samo Fakin je po Dobnikarjevi oceni v zadnjih izjavah dal nedvoumno vedeti, da bo imel ljubljanski klinični center v primeru otroške kardiologije in kardiokirurgije možnost popravnega izpita.
Robida, ki je pred dnevi izstopil iz sveta NISOB, je v pismu opisal zgodbo otroka s težko srčno napako. Po rojstvu so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so staršem rekli, da je otrok prelahek in da mora pred operacijo še pridobiti težo. A bi ga morali operirati v nekaj urah ali vsaj naslednji dan, saj je imel normalno porodno težo. »Pravijo, da niso imeli otroškega srčnega kirurga. Čakali so ga iz tujine, a ga ni bilo, čeprav so imeli zapisano, da lahko pride v 24 urah,« je razvidno iz pisma.
Navedbe kliničnega centra, da pri roki niso imeli kirurga, niso držale, saj je bil kirurg, prihod katerega je organiziral NIOSB, v Ljubljani, a so otroka pred njim skrili. Otrok je nato zbolel še na črevesu. Otroški kardiolog iz tujine mu je naredil luknjo s katetrom v zgornjem delu srca, čeprav ne bi bilo treba. Otrokovo zdravje se je nato poslabšalo, v opisu otrokove bolezni, ki ga je zahteval regulator, pa o črevesu ni pisalo nič.
Na operacijsko mizo bo moral še enkrat
Po zavlačevanju je otroka nato operiral kirurg, ki ga je zagotovil NIOSB. Črevo se je pozdravilo, a opravili so le začasno operacijo, ker je bil otrok preveč bolan za popolno popravo in bo na operacijsko mizo moral še enkrat. Robida je prepričan, da bi operacija v prvem ali drugem dnevu srčno napako lahko popolnoma popravila. Iz pisma je razvidno tudi, da je otrok prejemal zdravila, ki jih ne bi potreboval, če bi ga pravočasno operirali.
Robida opozarja, da na voljo niso imeli nobenega domačega strokovnjaka, pogodbeniki pa so bili nedostopni, razen čeških kirurgov pa v kliničnem centru niso želeli nikogar. Sicer pa za otroke lepo skrbijo medicinske sestre in tudi mlajši zdravniki.
UKC Ljubljana je po navedbah Robide skrb za bolnike postavil šele za ugled ustanove, skrb za zdravniško stroko in zaposlene. Prav tako niso upoštevali sklepov vlade, saj da »tam nimajo pojma, kaj je to njihova kakovost in varnost zdravstvene obravnave in da so oni strokovnjaki in njihov strokovni svet ve vse o medicinski stroki«. Robida ob tem še opozarja, da v strokovnem svetu kliničnega centra ni nobenega otroškega kardiologa niti otroškega srčnega kirurga.
Robida je dogajanje izpostavil tudi na odboru za zdravstvo v sredini novembra, kjer so predstavniki UKC Ljubljana zatrdili, da je program otroške srčne kirurgije varen. A kot kaže opisani primer otroka, tega niso obravnavali varno, mu škodovali in to ne zaradi človeške napake: »Temu znanost o varnosti pacientov pravi lahkomiselno obnašanje, pravna znanost pa za to uporablja mnogo bolj obremenjujoč izraz.«
Pred tednom dni je odstopil tudi predsednik sveta NIOSB Igor Gregorič, odstopno izjavo pa ima pripravljeno tudi v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Ključni razlog za Gregoričev odstop Dobnikar vidi v blokadi vseh možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta. Minister za zdravje Samo Fakin je po Dobnikarjevi oceni v zadnjih izjavah dal nedvoumno vedeti, da bo imel ljubljanski klinični center v primeru otroške kardiologije in kardiokirurgije možnost popravnega izpita.
