Največ najboljših hlodov so odpeljali v Italijo (FOTO)
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je potekala prva licitacija lesa. Čeprav je šlo za premierno licitacijo v Pomurju – ki pa je drugje po Evropi in pri nas, zlasti na Koroškem, zelo znana –, se je zbralo veliko ponudnikov kakovostnega lesa.
Različni kupci in visoke cene
Na prodaj je bilo kar 671 hlodov. Največ je bilo hrasta, prodajali so se tudi rdeči bor, bukev, črna jelša, domači oreh, hruška, divja češnja, lipa, veliki jesen, smreka, gorski javor, zeleni bor, črni oreh, vez (dolgopecljati brest), črni topol, duglazija, pravi kostanj, robinija, ostrolistni jesen.
Sodelovalo je prek 100 lastnikov lesa, največ iz lokalnega okolja. Hlodovino so razstavili, ogled je potekal do zadnjega februarskega dne, ko je moral morebitni kupec v zaprti kuverti oddati ponudbo, nato pa je bil narejen prodajni katalog. Za javnost so organizirali dan odprtih vrat, na katerem se je prvi marčevski petek v skladišču lesa na parkirišču Pomurskega sejma zbralo veliko ljudi.
S tem se je tudi uradno zaključila prva licitacija vrednejših sortimentov lesa, kjer lastniki lahko iztržijo bistveno več kot v redni prodaji. Tako je najvišja cena za kubični meter hlodovine hrasta dob znašala 1870 evrov, najdražje pa je bila prodana hlodovina hrasta gradna (4,89 kubičnega metra), in sicer v skupni vrednosti 6224,92 evra. Kot je ob koncu dražbe in ob dnevu odprtih vrat povedal direktor podjetja Gozdarstvo Gornja Radgona in glavni organizator Stanislav Rojko, je bilo v Gornjo Radgono pripeljanih 671 kosov lesa, kar predstavlja 673 kubičnih metrov. Prodanih je bilo 88 odstotkov hlodov, med neprodanimi pa je bila večina divjih češenj. Od vseh je približno 5 odstotkov takšnih, ki niso dosegli pričakovane cene. Za neprodane hlode so organizatorji ponudili odkup po tržni ceni, tako da hlodovine ni bilo treba vračati domov. Rojko nam je tudi zaupal, da je bilo največ najboljših hlodov prodanih v Italijo.
1870 evrov je bila najvišja cena za kubični meter hrasta.
Veliko zanimanje lastnikov gozdov
Kot je še poudaril Rojko, je začetek vedno nekoliko težji, a so kljub temu zelo zadovoljni, da je bila prva licitacija vrednejšega lesa v Gornji Radgoni in tem delu države nadvse uspešna. Zatrdil je tudi, da je interes med lastniki gozda presenetil še največje optimiste. Za prevoz lesa je moral poskrbeti vsak lastnik sam, vse storitve prevoza, strokovno podporo in vse drugo, kar je potrebno, pa jim je za ustrezno plačilo zagotavljal tudi organizator.
Mnogi lastniki, ki so bili na dnevu odprtih vrat, so se že zanimali, ali bo licitacija tudi prihodnje leto, saj pravijo, da bodo takrat tudi sami pripeljali hlode. Za kakovosten les odkupovalci ponudijo bistveno višjo ceno. Še večji izkupiček lahko dosežejo, če hlode visoke kakovosti ponudijo na dražbi ali licitaciji, kjer se zberejo različni kupci, ki iščejo les točno določene kakovosti in so zanj pripravljeni odšteti več denarja kot odkupovalci. Na licitaciji kupljenega uporabijo za izdelavo izdelkov, ki imajo na trgu visoke cene.
Tako že en sam izjemen hlod lahko prinese lastniku več denarja kot pa ves les, ki ga je v sklopu sečnje posekal. Tudi Rojko poudarja, da se vrednejši hlodi lahko prodajo po bistveno višji ceni kot pri običajni prodaji. Na dražbi se lahko prodajajo različne drevesne vrste, pogoj pa je izjemna kakovost. Takšen les lahko lastniki pridobijo v gozdu ali pa tudi na domačem dvorišču, travniku ali sadovnjaku. Pogosto rastejo drevesa z izjemno kakovostnim lesom izven gozda, kjer imajo boljše pogoje za rast. Izkušnje kažejo, da v našem okolju na dražbi dosegajo najvišje cene gorski javor, oreh, veliki jesen, sliva, gorski brest, hrasti, macesen in češnja.
Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi.
Druge drevesne vrste, med njimi nekatere okrasne in sadne, dosegajo višje cene kot pri prodaji odkupovalcem, vendar pa ne dosegajo rekordnih cen. Sicer pa so dosežene cene v veliki meri odvisne od povpraševanja. Posebnost dražb je, da se na njih prodajajo tudi manjši kosi. To velja predvsem za vrste, ki so v gozdovih slabo zastopane ali pa izvirajo iz negozdnega okolja, denimo sadno ter okrasno drevje.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
