KRIPTOVALUTE
Na tolar imajo tako lepe spomine, da so ga obudili od mrtvih
Plačilno sredstvo za uporabno tehnologijo bo.
Odpri galerijo
Na tolarje imajo lepe spomine. FOTO: Damjan Žibert, Delo
LJUBLJANA – Slovenci smo z navdušenjem pozdravili kriptovalute, številni so z njimi tudi obogateli. Kupovali smo bitcoine, etherje, ripple in druge. Nastajali so številni projekti, povezani s kriptovalutami, najbolj znan med njimi je verjetno Bitstamp, ter tudi slovenske kriptovalute, kot so aquariuscoin, nevacoin, lanacoin in tajcoin, ki jih je ustvaril Jure Pirc. Tem se pridružuje še ena slovenska kriptovaluta, ki pa ima znano ime. Podjetje Hashnet iz Slovenskih Konjic je razvilo prototip kriptovalutr, ki so jo poimenovali po naši nekdanji valuti tolar. Končni produkt naj bi bil pripravljen do začetka julija.
Direktor podjetja Tadej Slapnik, nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade v času vlade Mira Cerarja, je za nas pojasnil, da je nova, četrta generacija blockchain tehnologije, ki omogoča 200.000 transakcij na sekundo, bistveno hitrejša od konkurenčnih, energetsko učinkovita in skalibilna: »Zato se uvršča med vodilne tehnološke rešitve na področju blockchin tehnologij na svetu. Od 23. aprila letos jo lahko uporabniki že testno uporabljajo, do začetka julija pa bomo razvili tudi glavno mrežo, ki se bo lahko uporabljala v različne komercialne namene. Tehnologija hashnet predstavlja priložnost za slovenska in globalna podjetja, saj lahko z njeno uporabo zmanjšajo stroške poslovanja, povečajo učinkovitost in dodano vrednost.«
Preberite še:
Slovenskim študentom plačujejo še v tolarjih?
Tolar smo Slovenci kot plačilno sredstvo uporabljali od prenehanja veljave brionskega moratorija. Po 8. oktobru 1991 je bil slovenski tolar edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Bankovci za slovenske tolarje takrat še niso bili natisnjeni, zato so bili v obtoku vrednostni boni. Jugoslovanske dinarje so zamenjevali za vrednostni bon po menjalnem razmerju 1 : 1. Do 1994 so bone postopno zamenjali tolarski bankovci in kovanci. Tolar smo dokončno »pokopali« 1. januarja 2007, ko smo dobili skupno evropsko valuto evro.
Direktor podjetja Tadej Slapnik, nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade v času vlade Mira Cerarja, je za nas pojasnil, da je nova, četrta generacija blockchain tehnologije, ki omogoča 200.000 transakcij na sekundo, bistveno hitrejša od konkurenčnih, energetsko učinkovita in skalibilna: »Zato se uvršča med vodilne tehnološke rešitve na področju blockchin tehnologij na svetu. Od 23. aprila letos jo lahko uporabniki že testno uporabljajo, do začetka julija pa bomo razvili tudi glavno mrežo, ki se bo lahko uporabljala v različne komercialne namene. Tehnologija hashnet predstavlja priložnost za slovenska in globalna podjetja, saj lahko z njeno uporabo zmanjšajo stroške poslovanja, povečajo učinkovitost in dodano vrednost.«
Opozarjajo, od kod tehnologija prihaja
Uporabniki hashneta bodo tolar lahko uporabljali tudi kot plačilno sredstvo za plačevanje uporabe tehnologije. »Tolar v praksi predstavlja »gorivo« za pogon in uporabo tehnologije hashnet,« pravi Slapnik in dodaja, da so se za ime tolar odločili, ker imajo v podjetju do nekdnanje slovenske valute »pozitivne spomine in odnos. Za ime tolar smo se odločili tudi zato, da ob pozicioniranju naše tehnologije na globalnih trgih opozarjamo na to, od kod ta tehnologija izhaja.«Preberite še:
Slovenskim študentom plačujejo še v tolarjih?
Tolar smo Slovenci kot plačilno sredstvo uporabljali od prenehanja veljave brionskega moratorija. Po 8. oktobru 1991 je bil slovenski tolar edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Bankovci za slovenske tolarje takrat še niso bili natisnjeni, zato so bili v obtoku vrednostni boni. Jugoslovanske dinarje so zamenjevali za vrednostni bon po menjalnem razmerju 1 : 1. Do 1994 so bone postopno zamenjali tolarski bankovci in kovanci. Tolar smo dokončno »pokopali« 1. januarja 2007, ko smo dobili skupno evropsko valuto evro.
Ali lahko vsakdo uporablja ime tolar?
Na uradu za intelektualno lastnino smo preverili, kako je z uporabo imena tolar. Iz zbira podatkov veljavnih znamk v Sloveniji ni razvidno, da obstaja registrirana znamka »Tolar«, kar pomeni, da z vidika Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) ime »Tolar« ni zavarovano, so nam povedali.Beseda ali ime se lahko zavaruje z znamko. Kot znamka se sme registrirati kakršen koli znak, ki omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, razen če je za prijavljeni znak podan absolutni zavrnilni razlog za zavrnitev znamke, med drugim razlog iz točke k) prvega odstavka 43. člena ZIL-1. Citirano določilo ureja položaj, ko urad kot znamko ne sme registrirati znaka, ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6. ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi izdali dovoljenje za registracijo. Ali je podan dejanski stan iz točke k) prvega odstavka 43. člena ZIL-1, urad ugotavlja za vsak primer posebej.
V ZIL-1 simboli posebnega javnega pomena niso opredeljeni. Narava teh simbolov se lahko razlikuje in vključuje, na primer, simbole javnih ali državnih organov, simbole in znamenja kulturne dediščine, skratka gre za simbole, ki običajno niso uradno zaščiteni oziroma niso vključeni v kakšno uradno »zbirko« simbolov, imajo pa ustrezen oziroma poseben javni pomen. V primeru prijave za zaščito imena »Tolar« z znamko bi se v postopku registracije ugotavljalo, ali ime »Tolar« sodi med znake iz k) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1, so še pojasnili na uradu za intelektualno lastnino.
V ZIL-1 simboli posebnega javnega pomena niso opredeljeni. Narava teh simbolov se lahko razlikuje in vključuje, na primer, simbole javnih ali državnih organov, simbole in znamenja kulturne dediščine, skratka gre za simbole, ki običajno niso uradno zaščiteni oziroma niso vključeni v kakšno uradno »zbirko« simbolov, imajo pa ustrezen oziroma poseben javni pomen. V primeru prijave za zaščito imena »Tolar« z znamko bi se v postopku registracije ugotavljalo, ali ime »Tolar« sodi med znake iz k) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1, so še pojasnili na uradu za intelektualno lastnino.
