ŽIVAHNO V PRESTOLNICI

Martinovanje na Ljubljanskem gradu (FOTO)

V Grajski vinoteki se je predstavilo pet vinarjev. Okušanje vrhunskih vin ob pršutu in rački.
Fotografija: Sommelier in vodja strežbe Oskar Bičič med rezanjem pršuta.  FOTOGRAFIJE: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Sommelier in vodja strežbe Oskar Bičič med rezanjem pršuta.  FOTOGRAFIJE: Dejan Javornik

Ljubitelji vrhunskih slovenskih vin in kulinarike so se v soboto zvečer zbrali na Ljubljanskem gradu, kjer so uživali v prijetnem ambientu Grajske vinoteke in izbranih vinih petih slovenskih vinarjev, in sicer Valdhuberja iz štajerske Svečine, Marca iz Vipavske doline, Čotove kleti s Krasa ter Constantinija in Domačije Bizjak iz Goriških brd. Kuharji Grajske vinoteke so degustacijo izjemnih vin dopolnili s tradicionalno martinovo pojedino – račje prsi, mlinci z ocvirki, rdeče zelje, dušeno v vinu in pena iz rdeče pese –, manjkal pa ni niti sproti rezani kraški pršut v družbi ovčjega sira pecorino; vse skupaj so zaokrožili še s sladicami.

Martinova pojedina: račje prsi, mlinci z ocvirki, rdeče zelje, dušeno v vinu, in pena iz rdeče pese.
Martinova pojedina: račje prsi, mlinci z ocvirki, rdeče zelje, dušeno v vinu, in pena iz rdeče pese.

Kakor je poudaril Edi Kostić, gostitelj dogodka in menedžer Grajske kleti, ki jo ima v najemu sloviti briški vinar Zlatko Mavrič, bolj znan kot Belica, se je kultura pitja vina v zadnjem času močno spremenila: »Vsako leto bolj cenimo vina in vinarje. Začenjamo se zavedati, da je biti vinar res težko delo. Mislim, da gremo v pravo smer glede poznavanja vin, kar pa se tiče same kulture pitja vina, goste vedno bolj zanima, kaj pijejo, katero sorto, od kod izhaja, ali je avtohtono vino ali mednarodna sorta, pa tudi zgodba vinarja. K temu pripomorejo tudi takšni dogodki: martinovo je treba spoštovati.«

»Martinovo ni le dogodek, ki se odvija samo en dan. To je dogodek, ko se mošt spremeni v vino, in to smo tudi mi proslavili danes tukaj,« je dejal sommelier in vodja strežbe Oskar Bičič, ki je skrbel za rezanje pršuta. »Redko se zgodi, da se pršut reže na roko pred gosti, a to je naša posebnost, ki jo želimo vpeljati tukaj na Ljubljanskem gradu.« In katero vino gre najbolje k sušenemu pršutu? »Oh, to je precej odvisno od pokrajine: na Krasu prisegajo na teran, v Brdih pa ga družijo z rebulo,« je z nasmehom dejal Bičič.

Izbrana slovenska vina

V Grajski kleti ponujajo več kot dvesto vrhunskih vin iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev, na tokratnem martinovanju pa se je predstavilo pet vinarjev.

Prišli so obiskovalci tako iz Slovenije kot iz tujine.
Prišli so obiskovalci tako iz Slovenije kot iz tujine.

Adam Simoneta iz Čotove kleti s Krasa je pripeljal malvazijo in vitovsko, staro kraško avtohtono sorto, pa tudi klasični teran, v Ameriki nagrajeni merlot in cuvee, sestavljen iz terana, cabernet sauvignona in merlota, ter nagrajeni cabernet sauvignon, letnik 2016, ki je bil pred dvema letoma izbran za najboljše rdeče vino na selekciji sommelierev v Mariboru, letos pa si je v Gornji Radgoni prislužil priznanje za najboljši cabernet sauvignon in drugo mesto med rdečimi vini.

Adam Valdhuber iz Svečine je predstavil vina iz štajerskega vinorodnega okoliša. »Naši vinogradi se nahajajo čisto ob severni meji z Avstrijo. Znani smo predvsem po belih sortah, prednjačijo sauvignon, laški in renski rizling, beli in sivi pinot ter rumeni muškat, od rdečih pa pridelujemo modri pinot in modro frankinjo.«

Jakob Bizjak z domačije Bizjak iz Goriških brd, kjer obdelujejo približno 14 hektarjev vinogradov, je povedal: »Danes smo pripeljali penino iz rebule, narejeno po klasični metodi, ki tri leta zori na kvasovkah, a je še vedno prijetno sveža in prijetna. Od svežih linij imamo s seboj rebulo in sivi pinot, oba letnik 2021, prinesli pa smo tudi macerirano zorjeno rebulo in cabernet sauvignon; pri obeh gre za t. i. single vineyard varianto, pri kateri je grozdje iz enega samega vinograda.«

Gostitelj in menedžer Grajske vinoteke Edi Kostić z odličnimi jedmi
Gostitelj in menedžer Grajske vinoteke Edi Kostić z odličnimi jedmi

Dušan Humar z vinogradniškega posestva Constantini v Brdih je pojasnil, da »mi pridelujemo v glavnem bolj resna vina, se pravi vina, ki niso sveža, mlada, ampak zorjena, iz sušenega grozdja. Skrbimo, da smo prisotni v boljših lokalih in vinotekah. Na trgovinskih policah nas ni, ker pa je naše tržišče precej majhno, izvažamo predvsem v Azijo, v glavnem na Kitajsko. Že pred kakimi 40 leti so me naučili: če hoče biti kdo resna klet, mora imeti konstantno kakovost, ki ni vezana le na letnik.« Posest Constantini se je predstavljala z vini Muse, pri katerih gre za kompleksnejša vina polnega telesa.

Slovenski vinarji so se postavili za našega fotografa. FOTOgrafije: Dejan Javornik
Slovenski vinarji so se postavili za našega fotografa. FOTOgrafije: Dejan Javornik

Denis Jež iz zavoda Slap, ki združuje osem vinarjev iz vasi Slap, je v Grajski kleti predstavljal vinarja Marca iz Vipavske doline: »Roman Marc je naš najmlajši vinar, star le 23 let, ki je v nekaterih stvareh precej bolj drzen, kot so bili starši, a ti ga pri vsem zelo podpirajo. To izražajo tudi njegova vina, med katerimi sta kar dva Decanterjeva nagrajenca. Njegova vina bazirajo na avtohtonih vipavskih sortah, kot sta pinela in zelen, spogleduje pa se tudi s staranjem vin, kot je merlot iz leta 2019, in zanimivimi cuveeji.«

In to še ni vse: danes, v ponedeljek, v Grajski kleti Ljubljanskega gradu klub sommelierev Slovenije gosti še deset vrhunskih slovenskih vinarjev. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije