LJUBLJANA – »Ne. Zakaj bi bil?« To so besede, s katerimi se je izvršni direktor podjetja Datalab Andrej Mertelj odzval na voditeljičino vprašanje, ali je optimist o prihodnosti Slovenije v oddaji TV klub. Gospodarstvenik, ki je podjetje preselil v Švico, je učiteljskemu sindikalistu Branimirju Štruklju podrl kar nekaj teorij, na katerih temelji Štrukljeva bitka. Med drugim sta se v vroči razpravi vrnila še v čase pred 30 leti, ko so po Mertljevih besedah »mislili, da lahko družba samo z eno teorijo poskrbi za vse«. Štruklju je pojasnil, da danes obstaja več teorij ter da je nekaj očitno narobe izračunal. Ostaja pri tem, da je Slovenijo treba narediti konkurenčno.
Ne bi se jim bilo treba seliti, če ...
Predsednik vlade Miro Cerar je pred kratkim v zvezi s proračunsko luknjo med drugim dejal, da »mora vsak prispevati svoj delež«,
češ da so na dogovor z vlado sindikati in študentje že pristali, svoje so dodale tudi občine, zdaj pa mora nekaj prispevati še gospodarstvo.
A podjetniki z dogovorom, ki ga, mimogrede, več sindikatov sploh ne želi podpisati, niso zadovoljni. Mertelj je stanje v državi pojasnil konkretno: »Če bi bil manevrski prostor in če bi bila v gospodarstvu akumulacija, se nam ne bi bilo treba seliti v Švico. Zdaj pa se je bilo treba.« Zaveda se, da bi vsi radi naredili veliko stvar, vprašanje pa je, kaj se sploh zmore. »Gospod premier je slabo odigral z zelo dobro karto,« je pristavil, češ da bi se lahko vlada precej bolje izpogajala, kot se je.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Štrukelj mu je v studiu Pop TV odgovoril, da se vedno lahko izpogajaš bolje (pa tudi slabše), javni sektor pa se je po njegovem zadnjih pet let stalno nečemu odrekal. Čudi se, da celo mali podjetniki »navijajo za zniževanje plač v javnem sektorju«, kar po njegovem pomeni manjšo potrošnjo.
Pomurski podjetnik Štefan Sobočan je predlagal, da bi tudi v javnem sektorju plače izplačevali 15. v mesecu. »Ko mi komaj odvajamo prispevke, vi že dobite plače,« je bil jasen. Po njegovem bi z zamikom plač v javnem sektorju na leto pridobili za sedem milijonov evrov obresti. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da so tudi to možnost že proučevali, zagotavlja pa, da bodo kmalu vse plače v javnem sektorju javno dostopne. Reforme se ne izpeljejo v nekaj tednih, je prepričan, moti pa ga, da vsi iščejo krivca za neuspeh, medtem ko vlada reform sploh še ni dobro začela. »Za božjo voljo, v isti državi smo. Nismo mi tukaj, vi pa tam. Vse se da,« je poudaril. |
Socialna kapica: da ali ne?
Na Štrukljeve podatke je Mertelj odvrnil, da so to neke virtualne številke, zaradi katerih se pogajalskima stranema ni treba pogovarjati o tem, kako stvari spremeniti. Med drugim predlaga preprečevanje veriženja podjetij, razočaran pa je, ker vlada ne želi uvesti socialne kapice »ali kaj podobnega, kar bo naredilo slovensko gospodarstvo konkurenčno«. Prepričan je, da bi socialna kapica pri nas pomenila zvišanje neto plač v gospodarstvu, s tem pa povečanje kupne moči.
Štrukelj je na to odgovoril, da stroški dela v Sloveniji hitro upadajo, socialna kapica v času krize pa bi pomenila povečevanje razlik med ljudmi. »Zakaj pa ne? V javnem sektorju si verjetno tudi želite, da ljudi, ki bolje delajo, bolj nagradite,« mu Mertelj ni ostal dolžan. Dodal je, da državni dolg še vedno raste, ob dejstvu, da se bo obrestna mera povečala, pa meni, da ne bo denarja niti za plače. »Zato bi se morali bolje pogajati vsi skupaj, tudi premier, z namenom, da ohranite možnost, da boste imeli tudi jutri plačo,« je pristavil.
