PO SEJI

Cerar: Vsak mora nekaj prispevati

Objavljeno 04. december 2014 19.44 | Posodobljeno 04. december 2014 21.02 | Piše: P. Pa.

Vlada Mira Cerarja želi celotno breme proračunske luknje prevaliti na gospodarstvo, češ da mora »vsak prispevati svoj delež«. Pri tem očitno pozablja, da prav gospodarstvo nosi največje breme krize, saj je delo od leta 2009 izgubilo več kot 90.000 ljudi v gospodarstvu. Plače so se znižale, davčne obremenitve pa povečale.

LJUBLJANA – »Vlada bo intenzivirala boj proti sivi ekonomiji, saj gre za pereč ekonomski problem s širšimi družbenimi posledicami,« je na novinarski konferenci po seji vlade dejal predsednik vlade Miro Cerar.

Davčne blagajne do 1. septembra 2015

»Sistem davčnih blagajn bo sledil odstopanjem in ugotavljal nepravilnosti, sledili bodo nadzori,« je dodal minister Dejan Židan. Pravi, da bo operativen načrt uvedbe davčnih blagajn predstavljen v januarju, cilj uvedbe davčnih blagajn pa je 1. september 2015.

Židan pravi, da je ključni cilj spremembe zakona o gospodarskih družbah preprečitev zlorabe veriženja podjetij, novela zakona naj bi na vladi obravnavana še letos, v javni razpravi pa januarja.

Cerar je protest gospodarske zbornice ocenil za razumljiv do neke mere. »Treba je razumeti, da vsakdo mora nekaj prispevati k temu, da se ta država finančno konsolidira, da moramo sprejeti ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na gospodarstvo.« Cerar je dejal, da so sindikati in študenti pristali na dogovor, da so svoje dodale tudi občine, zdaj pa bo moralo prispevati tudi gospodarstvo.

Vlada pri tem očitno pozablja, da prav gospodarstvo nosi največje breme krize, saj je delo od leta 2009 izgubilo več kot 90.000 ljudi v gospodarstvu. Plače so se znižale, davčne obremenitve pa povečale.

Sklad za reševanje bank

Vlada je potrdila besedilo predloga zakona o fiskalnem pravilu. Finančni minister Dušan Mramor pravi, da je švicarska formula primerna samo za države, ki imajo svojo fiskalno politiko, za Slovenijo to ni primerno. Edina politika, ki nam preostane je, da če bi se omejevali bolj kot nas EU, bi to pomenilo upočasnitev gospodarske rasti. Mramor pravi, da so črtali člene s švicarsko formulo.

Sklad za reševanje bank, ki se financira iz bančnega sektorja

Sklad bo omogočal, da banke vplačujejo v sklad 2,3 odstotke od depozitov, Banka Slovenije bo upravljala ta denar, denar pa se bo porabil za dokapitalizacijo bank.

 

Deli s prijatelji