LJUBLJANA – Kaj je vodilo odgovorne v Centru za socialno delo (CSD) Velenje, da so Mariji Otorepec in Ivanu Škratku oba vnuka, ki sta živela pri njiju po umoru njune mame Lidije, odpeljali kar iz vrtca v rejniško družino, naj bi razkril izredni nadzor v centru.
Ugotovitve izrednega nadzora je predstavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Poročali smo, da pristojne službe tudi teden dni po odvzemu obeh vnukov Mariji Otorepec in Ivanu Škratku še niso omogočile stika z otrokoma.
Kopač Mrakova je ob začetku tiskovne konference najprej poudarila, da razume čustveni odziv javnosti v tem primeru: »Vem, da imamo vsi občutek, da lahko sodimo. Včasih pa sodimo prelahkotno in s premalo podatki.« Dodala je, da je tudi sama mati in da si ne predstavlja, da bi ji odpeljali otroka. In kaj je ministrica povedala o odvzetih vnukih, starih tri in pet let? »Otroka se počutita dobro, sta vesela in razigrana. Socialna inšpekcija je v petek začela pregled dokumentacije otrok in ugotovitve kažejo, da nepravilnosti ni bilo.«
Dodaja, da leta starih staršev niso bila razlog za namestitev v rejništvo niti socialna slika ne, čeprav se je o tem veliko pisalo v medijih. Poudarja, da stari starši tudi po rejništvu otrok ostajajo stari starši. »Kaj je dobro za otroka, mora odločati stroka: ne ulica ne mediji ne socialna omrežja.« Ministrica pravi, da je bila sprejeta odločitev, da bilo za otroke boljše, da sta med tednom v rejniški družini.
Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik je dejala, da si niso zaslužili takšnega odziva javnosti, saj da so delali v skladu s stroko.
Krivo nesodelovanje starih staršev
Peter Stefanoski, direktor socialne inšpekcije, je predstavil ugotovitve. Pravi, da so bile v vseh ravnanjih CSD varovane koristi otrok, kar je še pomembnejše zaradi starosti otrok. »Preverjalo se je, ali bi moral CSD delovati drugače. Center je starim staršem ponujal sodelovanje, jih spodbujal in kazal, kaj bi morali še storiti, da bi uredili vse potrebno,« je povedal direktor. Ko pa stari starši niso bili več pripravljeni sodelovati s centrom, so začeli razmišljati, kaj je dolgoročno v korist otrok. »Center je moral sprejeti odločitev. V socialnem varstvu obstajajo zakonite odločitve, pravilnih odločitev ni.«
Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja in socialna delavka, je dejala, da se je od začetka v tem primeru delalo skupaj s starimi starši za dobro otrok in da to kažejo tudi dokumenti. »Ko pa ni več mogoče delati, biti skupaj, delati v dobro otrok, računati in povabiti starih staršev v skupni projekt, potem moramo odločati sami. Prevzeti odgovornost za to in za tem stati,« pravi. Dodaja, da je intervencija najhujša oblika, vendar se morajo socialne službe zatekati tudi k temu.
Intervencija pa se je morala zgoditi, ker da ni šlo drugače. Sodelovanje s starimi starši pa se bo nadaljevalo, zagotavljajo vsi vpleteni.
Direktorica Koletnikova ni natančno pojasnila, kdaj so CSD in stari starši nehali sodelovati. Dejala je le, da so stari starši to v nekem trenutku odklonili. »In morali smo intervenirati. Odločitev za nas ni bila lahka. Odločil se je strokovni tim centra za socialno delo,« je povedala.
Država ne ugrablja otrok
Mrak Kopačeva pravi, da družino CSD pozna že pred rojstvom obeh otrok, ki sta zdaj v rejništvu. Da se socialni delavci ne zbudijo zjutraj in si rečejo, da bodo odvzeli otroka. Pravi tudi, da imajo stari starši poleg sodelovanja s CSD možnost, da odločitev spodbijajo tudi po sodni poti. Tiskovno konferenco je končala z besedami, da država otrok ne ugrablja in da bi bilo najlepše za vse, če bi bilo takšnih odvzemov otrok čim manj.
