Klekljal je tudi župan: »Dobro mu je šlo, bil bi dober učenec« (FOTO)
Mama je ena sama, je zapisal priljubljeni pesnik Tone Pavček. Prav tako se, tudi ali predvsem v poklon vsem mamam, imenuje razstava klekljaric iz Trebnjega in Žirov. Njihovi izdelki so do 31. maja na ogled v Mirni Peči, Pavčkovem domačem kraju.
»Vesela sem, ker sodelujemo z Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Prav tako sem vesela, ker se predstavljamo s skupino Cvetke iz Žirov. Pripravile smo izdelke, ki so nastali lani v okviru projekta Vino in vinograd, prijateljice iz Žirov pa so izdelovale satovje,« nam pove Marija Prosenik, predsednica Klekljarske skupine Žnurce. »Tako sodelovanje nam pomeni veliko. Rade se družimo, tako nastajajo nove ideje, rodijo se novi projekti, hkrati pa se izmenjuje znanje tako od ust do ust. In ljudsko znanje je neprecenljivo.«
Kvačkanje ji je bilo premalo
Zbrali so veliko mojstrovin, tudi vrče oziroma poliče za vino, enega od njih je izdelala Stanka Vrenko, ki že pet let kleklja pri Žnurcah. Prej je delovala v Celju, zdaj v Trebnjem.
»Klekljanje je zame velika sprostitev in tudi lepi izdelki nastanejo,« ponosno pove, ko si ogledamo njen vrč: »Okoli 50 ur sem porabila zanj.« Doda še, da na trajanje izdelave vpliva tudi tehnika, ki jo uporablja. »Tehnike so različne, vse je odvisno od sukanega risa, pa koliko je ozkega risa,« nas popelje v strokovne vode. Pravi, da se je nad rokodelstvom navdušila po upokojitvi, ko je potrebovala dodatno dejavnost. »Znala sem kvačkati in štrikati. Priznam pa, da je klekljanje posebna vrsta prepletanja nitke in ustvarjanje nepozabnih vzorcev. Ti so narisani na papir z obilo truda in natančnosti.« Stanka najraje dela ob dnevni svetlobi, a praviloma največ naredi ravno zvečer ob lučki.
»Veseli smo te razstave. Klekljanje pri nas ni tako poznano in domače,« je priznal župan Andrej Kastelic, ki je v imenu občine Mirna Peč pozdravil zbrane. Marija bi rada na ohcet šla pa so vmes zapele pevke iz skupine Čebelice. Prav župana je premagala radovednost, sedel je na stol, prijel klekeljne v roke in pod Stankinim mentorstvom naredil nekaj potez.
50
ur je porabila
za vrč.
»Župan je bil kar v redu, dobro mu je šlo, bil bi dober učenec. Sprva je bil v rokah malce nespreten, moral bi še vaditi. Mu je pa šlo dobro od rok križanje,« je Vrenkova pohvalila Kastelica. Sicer pa Žnurce učijo tudi mlade. V Osnovni šoli Trebnje deluje krožek, kjer se pod mentorstvom učiteljice Martine kalijo bodoče članice. Hkrati pa Žnurce kujejo nove projekte. Tudi take, ki jih bodo lahko pokazale v mirnopeškem muzeju.
Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na klekeljne. V Sloveniji se je ta spretnost razvila med svetovnima vojnama, leta 2016 je bila razglašena za živo mojstrovino državnega pomena, pred štirimi leti pa vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pri klekljanju ne smejo manjkati valjasta blazina, polna zbite žagovine, spletena košara, leseni klekeljni, vzorec, bucike, kvačka, škarjice in kolovrat za navijanje klekeljnov.
Prihodnje leto bodo posvetile svoji rojakinji, sopranistki Vilmi Bukovec, ki se je leta 1920 rodila v Trebnjem, umrla pa pred šestimi leti v Ljubljani. »Projekt bo nosil naslov Opera na grad,« še pove predsednica Prosenikova.
