GRAD PONOVIČE

Grad prodajajo po simbolični ceni

KGZ Litija želi zgolj 100 tisočakov, a kupca zatem čaka večmilijonska prenova. Država in občina zanj nimata dovolj denarja.
Fotografija: Grad Ponoviče že na zunaj kaže znake propadanja. FOTO: BOJAN RAJŠEK
Odpri galerijo
Grad Ponoviče že na zunaj kaže znake propadanja. FOTO: BOJAN RAJŠEK

Na nepremičninskem portalu je že približno tri mesece objavljen oglas za prodajo gradu Ponoviče, ki ga je občina Litija leta 2008 razglasila za spomenik lokalnega pomena. Čeprav ga Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija kot lastnica prodaja po simbolični ceni 100.000 evrov, resnega kupca za zdaj še ni bilo. Dvonadstropna stavba z gospodarskim poslopjem in več kot tristoletno zgodovino je namreč v precej slabem stanju in potrebna temeljite prenove.

Kamniti glavi nad vhodnima portaloma sta delo italijanskega kiparja Angela Puttija. FOTO: SAZU
Kamniti glavi nad vhodnima portaloma sta delo italijanskega kiparja Angela Puttija. FOTO: SAZU

Kaj ponujajo

Čeprav prve omembe gradu oziroma dvorca Ponowitsch segajo že v leto 1320, ko naj bi ga zgradili, da bi z njim nadzirali savsko vodno pot, pa so ga prezidali šele sredi 16. stoletja in pozneje še enkrat v 18. stoletju. Lastniki prodajajo dvonadstropni grad, v zdajšnji barokizirani podobi, s površino 1577 kvadratnih metrov, gospodarsko poslopje, veliko 669 kvadratnih metrov, in 2609 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča z vodovodnim, električnim in telekomunikacijskim priključkom. Celotno zemljišče je stavbno, kupec pa bi ga lahko uporabil za turizem ali kaj drugega, kar bi bilo sprejemljivo za občino in varuhe kulturne dediščine.

Zaradi svoje velikosti, še bolj pa zaradi dejstva, da leži le štiri kilometre od Litije, se zdi dobra priložnost za nakup. Vendar je inšpekcija za kulturo in medije ob preverjanju dejanskega stanja že leta 2021 ugotovila, da je grad slabo vzdrževan in da je KGZ Litija, ki je njegova lastnica že vse od leta 1960, v preteklosti skrbela za manjša vzdrževalna dela le toliko časa, dokler so v njem živeli stanovalci oziroma so v njem imeli prostore tudi nekatera društva in gostinski lokal. Ker se je grad pred leti zaradi potresa posedel in se ponekod začel rušiti, so ga zaradi nevarnosti izpraznili. Zatem so po njem pustošili vandali in zasvojenci z mamili, nato pa so ga zaprli in ga niso več vzdrževali. Morebitnega kupca zato najprej čaka temeljito čiščenje prostorov, zatem pa zahtevna statična sanacija in prenova strehe ter vseh prostorov.

V Valvazorjevih časih je bil eden najlepših na Kranjskem. FOTO: ZVKDS
V Valvazorjevih časih je bil eden najlepših na Kranjskem. FOTO: ZVKDS

Kot je razvidno iz marčnih občinskih odgovorov na nedavno svetniško pobudo litijske svetnice Saše Pucelj Kukovice (Gibanje Svoboda), občina Litija ne namerava odkupiti gradu Ponoviče, četudi ima predkupno pravico, saj tako kot KGZ Litija tudi sama nima dovolj denarja, da bi se lotila drage prenove dotrajanega spomenika. Izračunali so namreč, da bi jih po trenutnih cenah samo najnujnejša prenova strehe in temeljev stala najmanj 1,5 milijona evrov, država oziroma ministrstvo za kulturo pa bi ji lahko pri tem pomagalo z le 200 tisočaki. Če k temu dodamo še stroške poznejše preureditve vseh prostorov, ki se gibljejo od 2500 evrov na kvadratni meter, je jasno, da bi občina take stroške težko prevzela nase tudi v primeru brezplačnega prenosa gradu nanjo.

Si pa želi, kar je potrdil tudi litijski župan Franci Rokavec, da bi ta spomenik lokalnega pomena vseeno kupil nekdo, ki bi ga hotel prenoviti in ga spremeniti v turistično znamenitost (podobno kot grad Bogenšperk) ali mu vsaj vrniti življenje z novimi programi ali preureditvami.

Za državo premalo vreden

Da ne gre pričakovati državnega odkupa gradu, govori tudi mnenje kustodinje Mestnega muzeja Litija Helene Hauptman. Ta je zapisala, da je vrednotenje gradu s parkom pokazalo, da po merilih za priznanje statusa spomenika državnega pomena ta dosega le 44 odstotkov potrebnih točk, kar pomeni, da država ni zainteresirana niti za njegov odkup ali prevzem. Sicer pa kulturno ministrstvo že vse od leta 1999 ni razglasilo niti enega grajskega objekta za državni spomenik, četudi so se za tak status potegovali številni pomembnejši gradovi v Ljubljani, Škofji Loki in Celju.

Propadajoča notranjost.
Propadajoča notranjost.

Iskanje kupca poteka že vse od leta 2008, ko se je pojavil resni interesent. Primorski poslovnež je bil pripravljen grad prevzeti, v njem urediti luksuzni hotel z restavracijo za petičneže, v njegovi okolici pa igrišče za golf z 18 luknjami. Ker pa bi bilo igrišče prevelik poseg v naravo, so ga morali umakniti iz občinskega prostorskega načrta. A projekt je vseeno propadel, saj je potencialni vlagatelj vmes umrl. Zdaj se govori, da bi bila še najboljša alternativa turizmu preureditev gradu v stanovanja, ki so na trgu najbolj iskana. A vložek bi bil velik, saj bi zlahka dosegel pet milijonov evrov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije