LJUBLJANA – Fiskalno pravilo je v zadnjih dneh ena od najbolj vročih političnih tem, in kot kaže, bo tako še nekaj časa, saj se poslanci ne strinjajo niti z datumom, kdaj bodo odločali o njegovem vpisu v ustavo. Poslanec SDS in nekdanji notranji minister Vinko Gorenak o dogajanju v državnem zboru (DZ), kjer so izredno sejo na to temo že dvakrat prekinili
, meni, da je naše sporočilo Evropi in svetu jasno: »Nismo resni.«
Kdaj bomo plačali račune?
Na različne pozive, naj glasuje proti vpisu fiskalnega pravila v ustavo, odgovarja, da lepe besede (»sami bomo odločali o svoji usodi«) zaležejo in imajo pravo težo le, če si denarja ne izposojaš. »Ko pa si denar izposojaš in živiš na tuj račun, pa je jasno, da bodo kaj povedali tudi tisti, ki račun plačajo. In za zdaj si denar izposojamo, kdaj bomo račune plačali, pa sedanja vlada očitno ne razmišlja,« je Gorenak zapisal na svojem blogu.
Pleskovič: Izvedli bodo reforme, zraven pa še veliko pokradli
Poleg tega meni, da je nedavna zadolžitev Slovenija prikazana kot velik uspeh vlade, resnica pa je drugačna. Ob tem navaja ekonomista in finančnika Borisa Pleskoviča, ki pravi naslednje: »Glede na to, da smo se tako hiteli zadolževati, ne da bi počakali par dni in poslali kredibilni program v Bruselj in medtem izvedli še kak kredibilen ukrep, lahko ljudje sumijo, da je zadaj nekaj drugega. Jaz mislim, da so tu trije mogoči scenariji. Eden je, da smo se hiteli zadolžiti ne glede na ceno, zato ker hočejo eno leto krasti naprej, kar se ukrasti še da. Drugi scenarij je, da jih bo to streznilo in da bodo naredili reformni program tako, kot je treba. Tretja možnost pa je kombinacija prve in druge, da bodo izvedli nekatere reforme in še veliko zraven pokradli, glede na to, da se ta koalicija ne more nič zmeniti.«
Letno 150 milijonov evrov samo za obresti
Gorenak pojasnjuje, da je nedavna zadolžitev države ogromna, saj pomeni, da bo vsak državljan za kredit letno plačal okoli 75 evrov ali 750 v desetih letih. »Povedano še drugače, samo za odplačilo obresti tega kredita bomo letno plačevali 150 milijonov evrov ali toliko, kolikor damo za vse štipendije na letni ravni.«
Prav zato bi morali po njegovem fiskalno pravilo vpisati v ustavo, saj to ne pomeni nič drugega kot to, da bodo prihodki proračuna enaki ali večji od porabe. »To razume vsak državljan, ki dobro ve, da lahko porabi toliko, kot dobi na svoj račun, in nič več,« še dodaja in zaključuje, da ima Pleskovič prav. »Pokrasti želijo še to, kar je preostalo, pri tem pa želijo pred ljudmi ostati 'lepi in pošteni',« še meni Gorenak.
