NEVARNE ŠKOLJKE
FOTO: Letos so jih preselili tisoč
Ker so zaradi ostre lupine nevarni za kopalce, so jih potapljači že peto leto zapored selili z našega največjega kopališča.
Odpri galerijo
Nekateri primerki dosežejo 40 centimetrov. FOTO: JANEZ MUŽIČ
Leščurje (Pinne nobilis), največje školjke Sredozemlja, so pred izumrtjem rešili tako, da so jih že pred desetletji zaščitili. Od rta Seče do Bernardina in tudi drugje vzdolž obale so se že tako razmnožili, da lahko ogrozijo kopalce. Ponekod jih je po 10 na kvadratni meter. Še zlasti na podvodnih travnikih, v mivki in mulju, manjši so že meter globoko. Neprevidni kopalci in zlasti igrivi otroci se lahko že ob najmanjšem stiku z njimi grdo urežejo, tudi zaradi tega, ker jih je težko opaziti.
Očitno imajo dovolj hrane, nimajo naravnega sovražnika, svoje pa je naredila tudi zaščita, saj tistega, ki ga zasačijo, da jih puli ali uničuje, čaka kazen dobrih 500 evrov ali celo zapor do pet let. Čeprav jih je preveč, ostajajo zaščiteni. Sandi Ramuševič iz Ribiško-potapljaškega društva Piran pravi, da je bolje tako, saj jih v Španiji in južni Italiji že napada neki parazit.
Selitev je izvedlo 15 izkušenih potapljačev iz obalnih potapljaških, športnih in gasilskih društev. Školjke so s posebnimi zaščitnimi rokavicami pulili iz mulja in jih nalagali na čolničke, ki so jih napolnili z vodo, da je bila selitev manj stresna. Nato so jih odpeljali kakšnih 100 metrov od z bojami označenega kopališča in jih spet posadili v dno.
Izkušeni potapljač in biolog Valter Žiža pravi, da morajo biti še zlasti pazljivi pri ruvanju manjših leščurjev, ki se pogosto zdrobijo. Izruvati jih je treba s potegom navpično navzgor in ne z vrtenjem, saj bi tako uničili koreninice in bi ob presaditvi težje preživeli. V mulj jih potisnejo malo globlje, da se bolje primejo in jih močnejši jugo ne prevrne. Pazijo, da ima v novem okolju vsak najmanj 30 centimetrov prostora. Tako v Piranskem zalivu na globini kakšnih 10 metrov zadnja leta nastaja prav poseben podvodni travnik leščurjev.
Za selitev so morali pridobiti posebno dovoljenje. FOTO: JANEZ MUŽIČ
Očitno imajo dovolj hrane, nimajo naravnega sovražnika, svoje pa je naredila tudi zaščita, saj tistega, ki ga zasačijo, da jih puli ali uničuje, čaka kazen dobrih 500 evrov ali celo zapor do pet let. Čeprav jih je preveč, ostajajo zaščiteni. Sandi Ramuševič iz Ribiško-potapljaškega društva Piran pravi, da je bolje tako, saj jih v Španiji in južni Italiji že napada neki parazit.
Še brez kopalcev
Na največji slovenski morski plaži, ki obsega več kot 29.000 kvadratnih metrov kopenskih in 25.000 morskih površin, minuli vikend razen potapljačev zaradi hladne vode še ni bilo pogumnežev, ki bi se podali v valove. Se je pa trlo sprehajalcev in sem ter tja se je kdo v kopalkah nastavljal soncu. Voda je imela 15 stopinj Celzija, a je plaža s 1000 ležalniki in 500 senčniki, ki je tudi letos prejela okoljsko priznanje modra zastava, samevala.
Na največji slovenski morski plaži, ki obsega več kot 29.000 kvadratnih metrov kopenskih in 25.000 morskih površin, minuli vikend razen potapljačev zaradi hladne vode še ni bilo pogumnežev, ki bi se podali v valove. Se je pa trlo sprehajalcev in sem ter tja se je kdo v kopalkah nastavljal soncu. Voda je imela 15 stopinj Celzija, a je plaža s 1000 ležalniki in 500 senčniki, ki je tudi letos prejela okoljsko priznanje modra zastava, samevala.
Manjši se pogosto zdrobijo
Upravljavec osrednje portoroške plaže Javno podjetje Okolje Piran je v soboto že peto leto zapored poskrbel za njihovo selitev s plavalnega območja. Prejšnja leta so jih presadili od 600 do 800, letos pa so pri Agenciji RS za okolje pridobili dovoljenje za tisoč leščurjev.500 evrov kazni čaka tistega, ki ga zasačijo pri puljenju leščurjev.
Selitev je izvedlo 15 izkušenih potapljačev iz obalnih potapljaških, športnih in gasilskih društev. Školjke so s posebnimi zaščitnimi rokavicami pulili iz mulja in jih nalagali na čolničke, ki so jih napolnili z vodo, da je bila selitev manj stresna. Nato so jih odpeljali kakšnih 100 metrov od z bojami označenega kopališča in jih spet posadili v dno.
V Piranskem zalivu zadnja leta nastaja prav poseben podvodni travnik leščurjev.
Izkušeni potapljač in biolog Valter Žiža pravi, da morajo biti še zlasti pazljivi pri ruvanju manjših leščurjev, ki se pogosto zdrobijo. Izruvati jih je treba s potegom navpično navzgor in ne z vrtenjem, saj bi tako uničili koreninice in bi ob presaditvi težje preživeli. V mulj jih potisnejo malo globlje, da se bolje primejo in jih močnejši jugo ne prevrne. Pazijo, da ima v novem okolju vsak najmanj 30 centimetrov prostora. Tako v Piranskem zalivu na globini kakšnih 10 metrov zadnja leta nastaja prav poseben podvodni travnik leščurjev.
Neprevidnega lahko neprijetno presenetijo že na globini dobrega metra. FOTO: JANEZ MUŽIČ
