Skrbi jih sprejemanje predlogov za znižanje pogojev o znanju slovenščine
Državni svet bo na četrtkovi izredni seji obravnaval tudi predlog odložilnega veta na novelo zakona o tujcih, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden. Veto predlaga skupina svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom, ki opozarja, da moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika, zelo previdni.
Nova, t. i. preživetveno stopnjo poznavanja slovenskega jezika
Kot so zapisali v obrazložitvi predloga, novela zakona o tujcih prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družine. Novela uvaja novo, t. i. preživetveno stopnjo poznavanja slovenskega jezika. Ta pa strokovno ni definirana, opozarjajo predlagatelji veta.
Navajajo, da novela predvideva, da kriterije in merila za izobraževali program, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni, določi minister, pristojen za izobraževanje. S tem pa se izpušča stroko, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določi zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika.
Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika, zelo previdni.
Prepričani so, da koncept, ki ga prinaša novela z znižanjem zahteve po znanju slovenskega jezika s stopnje A1 na t. i. preživetveni status, ne omogoča integracije. Hkrati dodajajo, da ni znano, kako bo k intenzivnejši in uspešnejši integraciji pripomogla strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije. To naj bi namreč v skladu z novelo sprejela vlada.
»Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika, zelo previdni,« poudarjajo v obrazložitvi.
Državni svet bo na četrtkovi izredni seji obravnaval predlog odložilnega veta na novelo zakona o tujcih in odločal tudi o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o delovnih razmerjih.
Ob tem dodajajo, da potreba po znanju jezika obstaja praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju. Zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje, menijo.
