Alarmantno: stiska vse večja, otroci jo kažejo na različne načine

Duševne stike otrok opažajo tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer imajo šolske svetovalne službe polne roke dela. Na pojav stisk vpliva predvsem nestabilnost družinskega okolja, pomanjkanje stikov s soljudmi, pri starejših otrocih pa tudi šolske obveznosti. Vrh ledene gore je bližajoča se matura, mnogi dijaki so zaradi nje v hudi stiski.



Socialna delavka na OŠ Matije Čopa Kranj Mojca Gasparić pravi, da po letu epidemije covida 19 opažajo razlike pri duševnem stanju otrok. Stiske so večje, a po njenem še obvladljive. »Če smo lahko v šoli otroku v oporo, potem izvajamo program pomoči. V nasprotnem primeru pa vključimo tudi zunanje institucije, kot je center za socialno delo, zdravstveni dom.« A opozarja, da je problematičen tisti del otrok, ki niti ne pride do šolske svetovalne službe po pomoč.
 

(Ne)stabilno družinsko okolje

Šolska svetovalna služba je bolj obremenjena kot pred epidemijo, več je zlasti specifičnih primerov, ki od socialnih delavcev terjajo specifično znanje, a se še zmorejo prilagajati s sprotnim učenjem in nadgrajevanjem znanja. Njihovo posredovanje je sicer večkrat potrebno pri starejših osnovnošolcih kot pri mlajših. Gasparićeba meni, da veliko vlogo pri otrocih odigra stabilnost družinskega okolja. »Kakšna je funkcionalnost družine, kakšno oporo imajo doma, kakšni so družinski vedenjski vzorci. Vse to vpliva na otroke.«

Ravnateljica vrtca Galjevica Barbara Novinec pa je dejala, da so stiske vrtčevskih otrok tudi posledica stisk njihovih staršev. »To lahko vidimo tudi v tem, da se je povečal delež vlog prepovedi približevanja enega od staršev. Teh zadev je bistveno več kot pred epidemijo, kar kaže tudi stisko staršev, ki se pa pozna na otrocih.« V nekaj primerih sta morala intervenirati tudi policija in sodstvo.
 

Skupaj vse dneve

Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči. Medtem ko so jih prej videvali v popoldanskih urah, so sedaj preživljali skupaj vse dneve, saj je veliko staršev delo zaradi zaprtih vrtcev opravljalo od doma. V mnogih družinah je preseglo stopnjo potrpljenja, s tem pa so se odnosi začeli krhati.

Kot je dejala Novinčeva, nimajo vse družine možnosti, da bi se v času epidemije tesneje povezale. »Sploh tiste ne, ki jih je epidemija pripeljala na socialni rob, mnogi od njih so namreč izgubili službe.« Stiska vrtčevskih otrok se kaže različno. »To, da otrok, ki je že bil 'suh', po povratku v vrtec pri treh letih pa znova potrebuje pleničko, je znak stiske.« Pri mlajših otrocih se kaže stiska tudi v obliki težav s socializacijo, saj nekateri niso bili v vrtcu več mesecev. Vrtec je v teh primerih nudil dodatno uvajanje otrok.

»Vsekakor to, da lahko prideš v vrtec za tri tedne in potem zopet za dva tedna ne, pa mogoče spet za pet tednov, povzroča stisko. Otroci v tem obdobju potrebujejo rutino, stalnost, predvidljivo okolje, kjer se počutijo varne,« pravi Novinčeva. Večje stiske se kažejo tudi pri dijakih. Te so se pojavile zaradi osame in pomanjkanja družabnih stikov, v zadnjem času pa se večajo stiske tudi zaradi šolskih obveznosti.



Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež pravi, da je ocenjevanje na daljavo potekalo v okrnjenem obsegu, zato »dijaki nimajo kondicije ocenjevanja«. Profesorji tem dijakom prihajajo nasproti s pedagoškimi pogodbami, s katerimi jih nekoliko razbremenijo. Kljub temu pa se bo šolsko leto brez podaljševanja kmalu končalo, zato je v tem času »treba izkazati znanje«.

Krapeževa stanje opisuje kot kritično. »Že pred dvema mesecema sem rekla, da trenutno poslušamo o žrtvah covida, kmalu pa bodo začeli poročati o posrednih žrtvah. In zanimivo, zadnji mesec se poroča o zasedenosti postelj na otroški psihiatriji. Ti podatki so alarmantni.«