MINISTROVA ODLOČITEV
Afera odpovedana razstava: vojna med ministrom in slikarjem zaradi slike narave
Minister za kulturo je potrdil, da je bila odločitev, da se odpove razstava slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu, njegova.
Odpri galerijo
Minister za kulturo je odločitev, da se odpove razstava slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu, sprejel sam. FOTO: Blaž Samec
Minister za kulturo Vasko Simoniti je razstavo slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU odpovedal, ker ni bil pravočasno seznanjen s pogoji za njeno postavitev.
»Odločitev o tem, da se razstava odpove, je bila moja,« je povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Razstava je po neuradnih informacijah, o katerih je pred dnevi poročalo Delo, padla v vodo zaradi nestrinjanja ministra Simonitija z izborom avtorjev, katerih dela bi bila v izboru. Ministrstvo naj bi zbodla dela šesterice slovenskih avtorjev, ki so že zastopani v stalni zbirki Evropskega parlamenta in so jih v Bruslju prav tako želeli razstaviti. Gre za dela Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic.
Arjan Pregl pa je družabnemu omrežju objavil fotografijo slike, ki naj bila »problematično protivladno delo (naslikano leta 2006, odkupljeno v EU parlament leta 2012)«.
Ob tem se je vprašal: »Ne vem, kaj je tisto. Preveč barve, preveč svetlobe, preveč radostna slika za mračnjaško vlado?«
Bernard Brščič, predsednik Domovinske lige, pa je se je ob tem obregnil ob Akademijo likovnih umetnosti in Arjana Pregla označil za drekača.
»Če bi bila ALU spodobna ustanova, z razvitimi estetskimi kriteriji, se takšen infantilni drekač, kot je Arjan Pregelj, nikoli ne bi mogel vpisati nanjo, kaj šele diplomirati.«
Minister je ob tem pojasnil še, da so na ministrstvu postavitev razstave poverili poznavalcu slovenske likovne umetnosti, kustosu Koroške galerije likovnih umetnosti Marku Košanu, po njegovem mnenju imenitnemu poznavalcu slovenske likovne umetnosti, vrednemu vsega zaupanja, ki je izbral 13 avtoric in avtorjev.
Na neki točki pa se je po ministrovih besedah začelo govoriti, da ima Evropski parlament svojo zbirko slik, ki jih želi tudi predstaviti na tej razstavi, čemur je odločno nasprotoval, ker meni, da to ni potrebno, ker je Slovenija samostojna in suverena država, ki bo sama odločala o tem, kaj bo razstavljala.
Kot razlog za odpoved je Simoniti navedel to, da ni bil seznanjen s tem, kakšni so pogoji za postavitev take razstave v Evropskem parlamentu. Njegove službe ga po njegovih navedbah niso pravočasno seznanile o tem, kaj to pomeni. Odločitve ne bo preklical, razen če bo razstava celostna in takšna, kot oni želijo, torej ločena od zbirke Evropskega parlamenta.
»Odločitev o tem, da se razstava odpove, je bila moja,« je povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Razstava je po neuradnih informacijah, o katerih je pred dnevi poročalo Delo, padla v vodo zaradi nestrinjanja ministra Simonitija z izborom avtorjev, katerih dela bi bila v izboru. Ministrstvo naj bi zbodla dela šesterice slovenskih avtorjev, ki so že zastopani v stalni zbirki Evropskega parlamenta in so jih v Bruslju prav tako želeli razstaviti. Gre za dela Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic.
Gre za preveč radostno slika za mračnjaško vlado?
Arjan Pregl pa je družabnemu omrežju objavil fotografijo slike, ki naj bila »problematično protivladno delo (naslikano leta 2006, odkupljeno v EU parlament leta 2012)«.
Ob tem se je vprašal: »Ne vem, kaj je tisto. Preveč barve, preveč svetlobe, preveč radostna slika za mračnjaško vlado?«
Za Brščiča Pregelj infantilni drekač
Bernard Brščič, predsednik Domovinske lige, pa je se je ob tem obregnil ob Akademijo likovnih umetnosti in Arjana Pregla označil za drekača.
»Če bi bila ALU spodobna ustanova, z razvitimi estetskimi kriteriji, se takšen infantilni drekač, kot je Arjan Pregelj, nikoli ne bi mogel vpisati nanjo, kaj šele diplomirati.«
Minister je ob tem pojasnil še, da so na ministrstvu postavitev razstave poverili poznavalcu slovenske likovne umetnosti, kustosu Koroške galerije likovnih umetnosti Marku Košanu, po njegovem mnenju imenitnemu poznavalcu slovenske likovne umetnosti, vrednemu vsega zaupanja, ki je izbral 13 avtoric in avtorjev.
Na neki točki pa se je po ministrovih besedah začelo govoriti, da ima Evropski parlament svojo zbirko slik, ki jih želi tudi predstaviti na tej razstavi, čemur je odločno nasprotoval, ker meni, da to ni potrebno, ker je Slovenija samostojna in suverena država, ki bo sama odločala o tem, kaj bo razstavljala.
Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik je za STA sporočila, da so bili seznanjeni s pogoji in prakso razstavljanja umetniških del iz zbirke Evropskega parlamenta ob priložnostni razstavi. Obenem so bili seznanjeni tudi z avtorji in deli, ki se nahajajo v omenjeni zbirki. »S tem, da se ta dela razstavijo vzporedno z izborom 13 del kustosa Marka Košana, nikoli nismo imeli težav,« je poudarila.
Nad odpovedjo razstave so, kot so zapisali, ogorčeni tudi v sindikatu Glosa. »Je mogoče, da desetletno tradicijo razbije ravno naša država, in to celo po zaslugi ministra oz. ministrstva za kulturo, ki v imenu nosi kulturo in bi moral oz. moralo biti prvi in pravi branik kulture na vseh ravneh?« se sprašujejo.
Nad odpovedjo razstave so, kot so zapisali, ogorčeni tudi v sindikatu Glosa. »Je mogoče, da desetletno tradicijo razbije ravno naša država, in to celo po zaslugi ministra oz. ministrstva za kulturo, ki v imenu nosi kulturo in bi moral oz. moralo biti prvi in pravi branik kulture na vseh ravneh?« se sprašujejo.
Kot razlog za odpoved je Simoniti navedel to, da ni bil seznanjen s tem, kakšni so pogoji za postavitev take razstave v Evropskem parlamentu. Njegove službe ga po njegovih navedbah niso pravočasno seznanile o tem, kaj to pomeni. Odločitve ne bo preklical, razen če bo razstava celostna in takšna, kot oni želijo, torej ločena od zbirke Evropskega parlamenta.
