Sajenje rožic ne bo odstranilo težkih kovin iz blata

Rezultati prvih vzorcev z 12. avgusta v zgornji Mežiški dolini od Dravograda do Črne na Koroškem so pokazali na presežne vrednosti svinca, cinka in kadmija. Drugo vzorčenje so izvedli, ko je bil teren že bolj suh, vzorčili so tudi tla, ne samo naplavin, zato bodo ti rezultati bolj reprezentativni, pojasnjujejo na Arsu.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je že pozvalo ministrstvo za naravne vire in prostor, da v skladu z rudarskimi predpisi in drugimi v njihovi pristojnosti pregledajo potencialne možne lokacije, zlasti kamnolome in peskokope, ter ocenijo možnosti za začasno skladiščenje mulja in plavja, ki vsebuje težke kovine. Pri nekontaminiranem mulju pa bo treba od primera do primera določiti nadaljnjo rabo. Takšen mulj je, pojasnjujejo, mogoče uporabiti tako v gradbeništvu kot kmetijstvu, a bo treba pred uporabo izvesti dodatne analize.

Nekontaminirani mulj bo mogoče uporabiti tako v gradbeništvu kot kmetijstvu. FOTO: Blaž Samec

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) med drugim prebivalcem v zgornji Mežiški dolini svetuje, da pri rokovanju z muljem uporabljajo varovalno opremo (rokavice, škornje, plašč ...), da ga odlagajo na zbirna mesta in bodo zanj poskrbele pristojne službe, ter preprečijo, da bi se z njim igrali otroci.

Poplavljena zemlja je lahko onesnažena z mikroorganizmi iz kanalizacije oziroma greznic ter nevarnimi kemikalijami, od naftnih derivatov do pesticidov in barv, zato je treba naplavine z vrtov odstraniti, priporočljivo je zasejati določene rastline. »Z rastlinami, kot so gorjušica, sončnice, koprive, konoplja in praprot, lahko odstranimo tudi del težkih kovin. Rastline je treba požeti in jih skupaj s koreninami odstraniti z vrta,« so zapisali. Pa tudi, da je za odstranjevanje težkih kovin in strupenih snovi iz zemlje učinkovit zeolit, ki se ga plitko zadela v tla v odmerku 20 g/m2. »Zeolit prav tako izboljšuje zemljo, spodbuja rast rastlin in jih varuje pred talnimi škodljivci.« Toda na ministrstvu odgovarjajo, da se bodo o morebitni sanaciji z zeolitom še posvetovali s strokovnjaki in šele potem podali usmeritve.

Nacionalni inštitut za javno zdravje prebivalcem v zgornji Mežiški dolini svetuje, da pri rokovanju z muljem uporabljajo varovalno opremo. FOTO:  Voranc Vogel

Z rastlinami bi trajalo stoletja

Tudi redna profesorica dr. Helena Grčman z ljubljanske biotehniške fakultete, ki se je v svoji doktorski disertaciji ukvarjala s čiščenjem tal, v katerih so težke kovine, pojasnjuje, da je treba počakati na rezultate analize. Pri organskem onesnaženju zemljine (tudi s fekalnimi vodami) in z mineralnimi olji je največ, kar lahko naredimo, da povečamo mikrobiološko aktivnost in razgradnjo v tleh z rastlinami, k čemur lahko pripomore dodajanje organske snovi z gnojenjem in rastlinami, zlasti metuljicami, ki imajo močan razrast koreninskega sistema.

Dr. Helena Grčman z ljubljanske biotehniške fakultete navaja dve strategiji varovanja pred težkimi kovinami. FOTO: Jože Suhadolnik

»Teh rastlin tudi ni treba zavreči na odpad. K razgradnji snovi, ki jih je naplavila poplavna voda, bo pripomogla tudi sončna svetloba, zato poplavljene, a s težkimi kovinami neobremenjene zemljine ni treba dajati na kupe, saj se razgradnja zaradi pomanjkanja zraka in svetlobe ustavi, tako naložen material pa je potem treba odstraniti in uničiti. Organska onesnažila, ki so jih razredčile že poplavne vode, se bodo tako po nekem času razgradila, nikakor pa to ne velja za težke kovine. Zanje bodo potrebne druge rešitve,« je pojasnila.

Po njenih raziskavah rastlin, ki bi imele sposobnost akumulacije velikih koncentracij težkih kovin v tkivih in bi imele veliko biomaso, ni. Samo z rastlinami bi za uspešno čiščenje zemljine, onesnažene s težkimi kovinami, potrebovali več stoletij, da bi jih spravili na želeno raven. Svinec sicer v velikih koncentracijah nase vežejo nekatere drobne samonikle rastline, a ker nimajo velike biomase, je končni izračun prav tako pičel.

Obnavljamo Slovenijo FOTO: Delo

Potrebna pazljivost

Grčmanova navaja dve strategiji varovanja pred težkimi kovinami. Prva je očiščenje tal. Eno takšnih metod je razvilo podjetje Envit na Prevaljah. Tla čistijo z raztopino, v kateri so kelatni ligandi in kisline, a s tem postopkom se iz zemlje izperejo tudi drugi mikroelementi, zato takšna tla potrebujejo kar nekaj časa za revitalizacijo tako z vidika hranil kot mikroorganizmov.

Druga metoda je, da poskušamo doseči nedostopnost kovin s snovmi, ki imajo veliko adsorptivno sposobnost. Tako delujejo tudi zeoliti oziroma glineni minerali. A v Sloveniji imamo večinoma glinena tla z veliko glinenimi minerali, ki imajo že sama po sebi veliko sorptivno sposobnost, zato bi imelo dodajanje zeolitov v takšno zemljo majhen učinek. Poleg tega te snovi ostanejo v tleh.

»Je pa prehajanje kovin v rastline zelo različno, svinec je zelo nemobilen, kadmij pa prehaja zelo dobro. Sicer pa rastline največ težkih kovin zadržijo v koreninskem sistemu, manj v zelenih delih, najmanj v plodovih. Tako denimo jagode, ki rastejo na tleh, onesnaženih s svincem, niso kontaminirane zaradi svinca v njih, ampak na njih, ker se je onesnažena zemlja prijela ploda,« je ponazorila s primerom.

Najbolj strah vzbujajoča bo po njenih besedah sanacija Mežiške doline, tudi ob Dravi se kaže onesnaženje predvsem zaradi večstoletne rudarske dejavnosti, pa od Celja naprej, saj še ni znano, kaj vse je odnašala oziroma prinesla Savinja. Mulj je lahko marsikje koncentracijo določenih snovi v tleh tudi razredčil. A dr. Grčamova opozarja tudi na pazljivost pri morebitni odstranitvi naplavin, da z njimi ne odstranimo še rodovitne zemlje.