Poplavna ogroženost: Suhih zadrževalnikov ob Savinji še ne bo

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pred letom dni objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Leto pozneje in pol leta po ujmi je ministrstvo pripravilo gradivo za sklep o pripravi DPN, ki je v medresorski obravnavi. Občine nestrpno čakajo na javno razgrnitev.

Ko je bila pobuda za pripravo DPN lani javno objavljena, je bilo v javnosti tudi precej nasprotovanja. Ustanovljena je bila civilna iniciativa, prav tako pa so bili zelo proti načrtovanim suhim zadrževalnikom tudi kmetje, skupno sta ministrstvo in direkcija za vode prejela 142 različnih pripomb, stališč, predlogov in mnenj o pobudi. Projekt je bil po prvih ocenah vreden od 271,1 do 315,3 milijona evrov, v pobudi pa sta bili dve varianti.

Po eni bi na območju osmih občin (Celje, Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko) zgradili osem suhih zadrževalnikov in dva mokra, po drugi bi bil še en dodaten suhi zadrževalnik. Projekt je predvideval tudi gradnjo več visokih protipoplavnih nasipov in visokih pregrad, mostov, zidov … Na ministrstvu so odgovorili, da so po avgustovskih poplavah ugotovili, »da je glede na vse omejitve, konkretne prostorske razmere in dejavnike v prostoru smiselno obravnavati rešitev, ki izhaja iz predhodno obravnavanih variant in bo v nadaljevanju priprave DPN dopolnjena ter optimizirana glede na cilje in podane usmeritve za načrtovanje«.

Dodatno so na ministrstvu pojasnili le, da trenutno načrtujejo gradnjo suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, ureditev strug in nasipov ob Savinji na območju Vrbja, ob Bolski in Perišnici v Latkovi vasi, ob Bolski na območju Kaplje vasi, Dolenje vasi, Prebolda in Gomilskega, ob Ložnici ter drugih nasipov. Umestili bi večnamenske mokre zadrževalnike (Vršca, Gozdnica) ter proučili povečanje kapacitet večnamenske akumulacije Žovnek in drugih ureditev za zagotavljanje namakanja kmetijskih zemljišč.

Gradnja je še daleč

Gradnja vsega tega je še daleč, kot odgovarja ministrstvo: »Pričakujemo, da bo vlada sklep o pripravi DPN obravnavala in sprejela predvidoma še ta mesec. Nato sledi izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag, študije variant kot utemeljitev najustreznejše rešitve ter priprava DPN. Predviden sprejem uredbe o DPN je načrtovan leta 2025. Suhe zadrževalnike bi bilo možno začeti graditi po sprejemu uredbe, pridobitvi zemljišč ter po pridobitvi pravnomočnih dovoljenj za gradnjo.« Dodali so, da bodo vsa gradiva javno objavljena takoj po sprejemu sklepa o pripravi DPN.

»Nujno je, da čim prej pride do javne razgrnitve in sprejema DPN. Ne nazadnje so za to tudi sredstva v tej kohezijski perspektivi,« je dejal celjski župan Matija Kovač. V Žalcu, kjer je bilo doslej veliko nasprotovanja suhim zadrževalnikom, si rešitev prav tako želijo čim prej, je pojasnil župan Janko Kos: »Najraje bi videl, da suhih zadrževalnikov ne bi bilo v naši občini, ampak brez njih očitno ne bo šlo. Nihče nam sicer še ni povedal, katera varianta je zdaj končna. So pa zdaj obljubili, da bodo vključili vse deležnike in vso zainteresirano javnost. Zadeva ne bo lahka, to bo tudi velika rana za okolje. Ampak če tega ne bomo naredili zdaj, potem ne vem, kdaj.«