Smrtonosna ljubezen do specialitet
V zadnjem času smo lahko slišali ali prebrali kar precej zapisov o tem, da je nujno spremeniti način prehranjevanja, v prvi vrsti zaradi zmanjšanja onesnaževanja okolja, kajti rast prebivalstva na svetu zahteva tudi povečano proizvodnjo hrane, vključno s pridelovanjem mesa. To pa je, kot opozarjajo okoljevarstveniki in tudi drugi strokovnjaki, povezano s povečanim izpustom toplogrednih plinov v ozračje, kar seveda vpliva na spremembe v podnebju z vsemi svojimi negativnimi posledicami – ekstremne suše, močni nalivi, poplave, viharji, mile zime …
Seveda je vse to pripeljalo do razmišljanja, kako zagotoviti zadostno količino prehrane za vedno več ljudi. Nekateri, tudi v Evropski uniji, predlagajo začetek prehranjevanja z nekaterimi vrstami žuželk, ki so bogate s proteini, drugi propagirajo vračanje v minula desetletja ali stoletja, ko se je prebivalstvo sveta prehranjevalo pretežno z zelenjavo in je bilo meso na mizah enkrat ali dvakrat na teden. Spet tretji vidijo rešitev v povečani uporabi rib in morskih plodov v človeški prehrani. Saj je prehrana mnogo ljudstev in celih regij temeljila in še vedno temelji na hrani, ki se jo da uloviti v morju.
Vpliv tehnologije
A tudi morje ni neskončni vir rib in drugih prehranskih bogastev. Povečan ribolov v zadnjih desetletjih je marsikje že močno načel ekosistem. Po podatkih svetovne organizacije za hrano FAO iz leta 2020 je že več kot 34 odstotkov ribjih vrst na svetu označenih kot ogroženih zaradi pretiranega izlova. Zadeve se v posameznih predelih sveta poslabšujejo vse od leta 1950, ko so na ribištvo začeli vplivati tehnologija in tudi dovoljenja in so začeli loviti s kočami ter z drugimi vrstami vlečnih mrež, ki so marsikje poškodovale morsko dno, korale in druge organizme, ki so še kako pomembni za razvoj in ohranitev »komercialnih« vrst morskega življa.
Zaradi tega so nekatere vrste rib že tik pred izumrtjem, kar lepo prikazuje tudi ocena FAO, da je bilo leta 1975 ogroženih zgolj 10 odstotkov ribjih vrst, danes pa jih je že 34. In če se bo tako nadaljevalo, v morju kmalu ne bo več številnih vrst rib. Tako kot denimo že desetletja v severnem Jadranu ni mogoče videti ali ujeti tuna. V prvi vrsti zaradi pretiranega ulova v srednjem in južnem Jadranu, pa tudi pretirani ulov v Sredozemlju onemogoča, da bi kak tun zavil do Pirana ali Trsta. V Tržaškem zalivu, kjer so jih v starih dobrih časih še lahko lovili, so zadnjega potegnili iz vode leta 1954, in sicer pri Barkovljah in Svetem Križu pri Trstu. Zaradi pretiranega ulova inčunov teh ni več mogoče loviti na pacifiških obalah Peruja, kjer jih je pred desetletji mrgolelo.
34
ribjih vrst je po podatkih FAO v nevarnosti.
V ta sklop spada tudi zgodba o morskih polžih z Bahamov, kjer so jih prebivalci in ribiči lovili v neposredni bližini obale. Kot so pred dnevi razlagali novinarjem ameriške tiskovne agencije AP, so še pred dvema desetletjema lahko stoje, na eni od mnogih peščenih plaž, iz morja pobirali morske polže, ki so lokalna specialiteta, zdaj pa morajo ponje tudi do 50 kilometrov stran od obal Bahamskega otočja. Lokalni prebivalci jih namreč jedo surove ali pečene na žaru, nekateri jih sušijo na dimu. Lov nanje je bil eden od stebrov bahamskega gospodarstva in turizma, saj so bili kulinarična specialiteta tega karibskega otočja.
Ropanje bogastva
Vzrok za to, da utegne čez šest do sedem let izginiti populacija popularnih »conchev«, kar napovedujejo nekateri lokalni morski biologi, je seveda pretiran ulov v zadnjih letih in mnogi ribiči in lastniki restavracij se sprašujejo, kaj naj naredijo, ko bo zmanjkalo popularnih morskih polžev. Svet se jim bo postavil na glavo, a ropanje naravnega bogastva ima zagotovo svoje meje.
Na Bahamih, kjer živi kakšnih 400.000 prebivalcev, se jih skoraj 10.000 profesionalno ukvarja z lovljenjem in nabiranjem morskih polžev, saj jih je domačinom uspelo turistom prodati kot lokalno kulinarično specialiteto, zaradi česar je cena mesa morskih polžev v zadnjih letih izjemno poskočila, zelo se je povečal tudi izvoz v bližnje ZDA; zato ni čudno, da se je povečal tudi izlov teh morskih bitij.
10.000
ribičev se na Bahamih ukvarja z izlovom morskih polžev.
Ribiči, ki jih zdaj lovijo na globini od sedem do deset metrov, so jih včasih v samo enem dnevu nabrali do tisoč. Zato ni presenetljiv podatek, da se je njihova populacija v nekoč najbogatejših loviščih okoli Bahamskega otočja zmanjšala za več kot 90 odstotkov. Še leta 1970 so po podatkih bahamskega ministrstva za ribištvo ujeli za kakšnih 300.000 kilogramov morskih polžev, številka pa se je leta 2015 povečala za desetkrat.
A turistične in gostinske industrije na Bahamih ne ogroža samo pretirano lovljenje morskih polžev, za zmanjševanje njihovega števila je deloma krivo tudi spremenjeno podnebje. Čedalje močnejša neurja in orkani, ki divjajo po Karibih, uničujejo morsko dno, zlasti nasade morske trave, kjer je naravni habitat morskih polžev. Poleg tega nekateri ameriški morski biologi ugotavljajo, da se zaradi toplejšega morja morski polži ne morejo obdati z dovolj trdim oklepom, ki jih varuje pred okolico, in so zato lažji plen plenilcev.
1975.
so na Floridi prepovedali komercialni lov morskih polžev.
Na Bahamih bodo zdaj poskušali ustvariti rezervate, kjer jih bo prepovedano loviti, da se jim ne bi zgodilo podobno kot v sosednjih ZDA. Zlasti južna območja Floride okoli Key Westa so bila pred 60 leti znana zlasti po specialitetah iz morskih polžev. Lovljenje conchev je bilo takrat tam tako popularno, da so državi ljubkovalno rekli kar republika Conch. A tudi tam se je to »veselje« končalo, ko jih zaradi pretiranega izlova preprosto ni bilo več ob obalah južne Floride. Leta 1975 so prepovedali komercialni ulov morskih polžev, nekaj let pozneje pa povsem prepovedali njihov lov, jih poskušali znova naseliti, vendar so rezultati kljub naporom morskih biologov vse do danes bolj kot ne jalovi.
Ogrožena tradicija
Zaradi pretiranega ulova bele kirnje ob obalah Senegala je ogrožena še ena prehranjevalna tradicija. Zelo priljubljena ljudska jed, imenovana thieboudienne, ki v senegalščini pomeni riba z rižem, vsebuje ribo belo kirnjo, kuhajo pa jo z rižem in paradižnikom, a kaj ko je je v vodah Atlantika čedalje manj. Strokovnjaki se bojijo, da bo tudi kirnja doživela žalostno usodo vrste rib, ki zaradi pretiranega ulova niso imele možnosti za reprodukcijo in so enostavno izginile iz svetovnih morij.
