Novi trend na družbenih omrežjih: z naročnino brez oglasov na facebooku in instagramu
Domače in tuje uporabnike facebooka in instagrama te dni razburja obvestilo družbe Meta, v katerem jih obvešča, naj se odločijo glede oglasov. Pri tem jim ponuja dve možnosti: prva je plačevanje naročnine v zameno za storitev brez oglasov in uporabe osebnih podatkov v oglaševalske namene, druga pa je brezplačna uporaba z oglasi, s čimer dovoljujemo uporabo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje.
Mesečna naročnina za Facebook in Instagram brez oglasov, če bomo obe omrežji uporabljali samo na osebnih računalnikih, znaša 9,99 evra, za uporabo na pametnih telefonih, kar je za večino uporabnikov kar nekako logično, pa bo treba odšteti po 12,99 evra na mesec. Razliko v ceni predstavlja provizija, ki jo razvijalcem aplikacij zaračunavata tržnici z aplikacijami App Store in trgovina Google play oziroma njuna lastnika Apple in Google.
Za uporabo brez oglasov bo treba plačevati 9,99 oziroma 12,99 evra na mesec.
Do 1. marca 2024 bo naročnina vključevala vse povezane račune Metinih družbenih omrežij v uporabnikovem središču za račune. Od marca naprej pa bo za vsak dodatni račun treba plačati šest evrov za uporabo na računalnikih oziroma osem evrov za uporabo na telefonih. Kdor ne bo hotel plačati naročnine, bo obe platformi uporabljal še naprej, a mu bosta še naprej prikazovali sponzorirane vsebine, hkrati pa se bo moral strinjati, da se njegovi osebni podatki obdelujejo za namene oglaševanja.
To v bistvu ni nič novega, saj so se uporabniki morali z uporabo podatkov za oglaševalske namene strinjati že tedaj, ko so na facebooku ali instagramu odprli račun. Razlika je v tem, da družba Meta uporabnike zdaj izrecno poziva k strinjanju z obdelavo podatkov za oglaševanje oziroma jim ponuja možnost plačljive alternative, medtem ko je bilo strinjanje doslej zakopano globoko v pogojih uporabe, ki pa jih je le redkokdo prebral. Novi sistem naročnin velja v državah Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švici. Pri Meti so se uradno za to odločili, češ da EU zahteva možnost uporabe brez zbiranja osebnih podatkov za prilagojeno oglaševanje.
Meta proti EU
Meta se je dolgo poskušala ogniti Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR), po kateri morajo uporabniki privoliti v zbiranje osebnih podatkov. Najprej je poskušala z uveljavljanjem »zakonitega interesa« in nato s »pogodbenim razmerjem« (češ da uporabnik s prijavo v storitev podpiše pogodbo za uporabo, ki določa prikazovanje oglasov), vendar so razsodbe informacijskih pooblaščencev in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) potrdile, da je nujna prostovoljna privolitev uporabnikov.
Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) je prav te dni sprejel odredbo, s katero Meti prepoveduje obdelavo osebnih podatkov uporabnikov za namene t. i. vedenjskega oglaševanja. A če se je ta odločba sprva slišala kot zmaga za potrošnika, so jo pri Meti že pred razglasitvijo začeli izigravati z napovedjo plačljivih naročnin. Meta je namreč našla zase ugodno rešitev v tolmačenju sodbe ESČP, ki pravi, da je lahko soglasje za uporabo osebnih podatkov podano tudi v obliki plačila. Sodišče je namreč presodilo, da je plačljivi naročniški model »veljavna oblika privolitve, ko gre za storitve, ki se financirajo z oglasi«.
Izjave, ki krožijo po facebooku, nimajo nobene veljave.
In ne, če boste na facebooku objavili oziroma vsem svojim prijateljem preposlali izjavo, s katero izjavljate, da »facebooku in drugim subjektom, povezanim s facebookom, ne dajete svojega dovoljenja za uporabo katerih koli osebnih podatkov, sporočil, objav ali fotografij«, to ne bo prav ničesar spremenilo. Takšne psevdopravne izjave kot verižna pošta redno krožijo po facebooku že več kot deset let in nimajo prav nobenega učinka razen polnjenja nabiralnikov uporabnikov. Edina alternativa je pač odhod s facebooka.
