Najstarejšo šminko na svetu so našli v Iranu
Stari Iranci oziroma Iranke so veliko pozornosti posvečali urejenemu videzu. To potrjuje tudi najnovejša študija mednarodne ekipe arheologov, ki je proučevala starost in sestavo rdečila za ustnice na najdišču iz bronaste dobe na jugovzhodu današnjega Irana. Rdečilo temno rdeče barve in z rahlim lesketom je namreč staro okoli 3700 let, kar pomeni, da so predniki današnjih Irancev že v drugem tisočletju pred našim štetjem uporabljali šminko.
Kozmetika je imela pomembno vlogo že v bronasti dobi.
Kakor so zapisali arheologi, je to verjetno najstarejše analizirano rdečilo za ustnice na svetu. Posodico iz klorita so sicer našli med izkopavanji v pokrajini Džiroft leta 2001, a šele nedavno radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da je bilo rdečilo, ki so ga našli v njem, izdelano med letoma 1936 in 1687 pred našim štetjem. Toda arheologi niso presenečeni nad starostjo rdečila, saj so že prej vedeli, da so starodavni Iranci še kako dobro obvladali kozmetično tehnologijo.
Med izkopavanji na Bližnjem vzhodu in v Egiptu so že našli ostanke pudra, senčil in črtal za oči, niso pa še naleteli na tako izrazite rdeče pigmente, kot so tisti v rdečilih za ustnice. Kemična analiza ostankov rdečila, ki je zdaj videti kot škrlatni prah, je pokazala, da je vsebovalo pretežno hematit, mineral železovega oksida, znan po močni rdečkasti barvi, ki je bil potemnjen z manganitom in braunitom, v njem pa so našli tudi sledi galenita, anglezita in drugih organskih snovi. V starodavni kozmetični mešanici so bila tudi rastlinska vlakna, najverjetneje za aromatiziranje rdečila.
Sestava podobna današnji
Identificirali so tudi delce silicijevega dioksida (kvarca), ki so jih verjetno primešali rdečilu, da bi dobili lesketajoč videz; no, druga, manj glamurozna razlaga je, da je silicijev dioksid skozi stoletja in tisočletja preprosto odpadel s posodice ... A kakor koli že, raziskovalci so ugotovili, da je mešanica starodavnega rdečila presenetljivo podobna današnjim. Tudi posodica je bila izdelana z veliko natančnostjo in lepo okrašena, iz česar sklepajo, da so že v bronasti dobi veliko pozornosti namenili tudi embalaži oziroma posodam, v katerih so prodajali in hranili kozmetične izdelke. »Kozmetika je predstavljala prav poseben luksuz in je imela pomembno vlogo pri oblikovanju odnosov v družbi zgodnjih mest,« je za revijo Smithsonian Magazine povedal eden od avtorjev študije profesor Massimo Vidale.
