Kroatizem, ki to ni, in ženski priimki

Pisala nam je bralka Marta. Sprašuje se, ali se je pravopis res tako spremenil, da mora njena generacija (stari čez 60 let) pozabiti na stvari, ki so se jih nekoč učili.

Hvala, gospa Marta, za vaše pismo. Vedno je zanimivo videti, kako jezik živi med ljudmi in kako ga zaznavajo.

Naš odgovor

dobrodošel: Nič ni narobe z besedo, napačno pa je rabljena, če ji sledi tožilnik namesto dajalnika.

otvoritev: Raba peša, a ni napaka, zaradi tega se izogibamo predvsem glagolu otvoriti.

priimek žensk: Po jezikovni normi v slovenščini pišemo Novakova, kadar izpuščamo naziv ali ime, feminističnemu nasprotovanju navkljub.

Lepo je biti dobrodošel

Najprej jo zanima, kako je z izrazom dobrodošli, ali ni to hrvaška oziroma srbohrvaška beseda.

Po zapisu v Etimološkem slovarju na Franu je res prevzeta iz hrvaščine, srbščine, a že v 18. stoletju, ko je, enako kot dobrodošnica, veljala za kozarec pijače ob prihodu. Torej je res skupna južnoslovanskim jezikom.

V pravopisu najdemo že drugače rabljeno, ne več v zvezi s pijačo: kot dobrodošel gost; biti vedno dobrodošel; Vsak izgovor mu je dobrodošel. Zabeležen je tudi pojem dobrodošlost.

V SSKJ2 pa je tudi enaka razlaga, kot je bila že v 18. stoletju: dobrodošlica je slavnosten sprejem ob prihodu gosta/piti dobrodošlico na čast gostu/pozdravni nagovor ob takem sprejemu: župan nam je izrekel dobrodošlico; pozdravili so ga s prisrčno dobrodošlico.

V SSKJ2 je pod geslom doiti še tole:

priti, prispeti: došli smo do hiše; srečno je došel domov/došlo je nekaj časnikov

došel: pozdraviti došle goste; došla pisma

Slednje ima kvalifikator zastarelo, nikakor pa ni označeno s črno piko (prepovedano v knjižnem jeziku), krožcem (nepravilno) ali puščico (odsvetovano, boljši predlog je desno od puščice).

Dobrodošel je besedotvorno sestavljena iz dveh besed, dobro in došel. Ta zadnji del je zaradi zastarelosti morda kriv, da beseda deluje, kot da je nepravilna, neslovenska. Torej ne bi smela biti preganjana.

Ni pa odveč še omeniti, da se, kadar nastopa v povedni poziciji (Dobrodošli v Sloveniji.), veže s predmetom v dajalniku, in ne tožilniku (Dobrodošli v Slovenijo.). Taka raba je po Jezikovni svetovalnici res napačna in nima osnove v slovenščini.

Včasih so otvarjali

Gospa Marta na TV pogosto sliši še en izraz, ki bi morda lahko bil hrvaški, in sicer otvoritev. Kot pri prejšnjem primeru ima beseda izvor v praslovanščini in je skupna južnoslovanskim jezikom, a ni prepovedana ali napačna. Povejmo, da je denimo v šahu celo edina pravilna in je ne moremo zamenjati z odprtjem (gambit je otvoritev igre in ne odprtje). Ima pa v SP kvalifikator pešajoče in boljšo možnost odprtje, ko gre denimo za razstavo.

Torej bi res lahko rekli, da je predsednik odprl razstavo, toda če govorec izbere otvoritev, ni s tem nič narobe. Celo če rečemo, da jo je otvoril – a priznajmo, res se nam sliši nenavadno in se tej rabi izogibamo.

Kljub vsemu ni njegova last

Še nekaj je po TV, radiu in v časopisih opazila naša bralka: nazivanje žensk po priimku brez svojilne oblike: »Pirc Musar je bila ... Kerčmar je vodila poročila ... Fajon je šla na obisk ...« Tudi mi opažamo poplavo tako uporabljenih ženskih priimkov. Po Jezikovni svetovalnici je to v knjižnem jeziku napaka. Ob priimkih žensk naj bi zapisali ime ali vsaj začetnico imena oziroma naj bi bili v svojilni obliki, kadar nastopajo samostojno (Pirc Musarjeva, Kerčmarjeva, Fajonova). Temu nasprotujejo feministični krogi, češ da to nakazuje, da je ženska last nekoga, kar je ponižujoče. Toda naša norma pač narekuje drugače.

Morda pa obstaja še ena razlaga za nepravilno rabo: sploh spletni mediji težijo k čim krajšim zapisom, zato so svojilne oblike preprosto predolge.