Dreveščkarji vozijo smrečice po vsej Sloveniji
V Sloveniji ni praznikov brez prazničnega drevesca, in čeprav je zadnja leta modno, da naravno smreko ali jelko zamenja plastična, se mnogi vračajo k naravi. Za marsikoga namreč ni lepšega kot naravno drevo, ki v dom prinese omamen vonj po gozdu. A če vam je vsaj malo mar za ekologijo, se ob tem gotovo sprašujete, ali je res vredno, da zaradi tega umirajo drevesa.
V Ljubljano preseljen Korošec Matic Senica, lastnik podjetja Zelena mavrica, že deveto leto omogoča Slovencem, da si naravno drevesce doma ali v službi privoščijo brez slabe vesti. Njegov projekt Zeleno drevo omogoča ljudem, da si za čez praznike izposodijo živa drevesa, konec decembra pa jih vrnejo podjetju. »Naš projekt teče že deveto leto, v tujini pa obstaja že dosti dlje. Pionirji so bili Američani, od njih smo pravzaprav dobili navdih,« pojasnjuje Senica, ki je pionir tovrstne ponudbe na naših tleh.
Zanimanje za drevesca je, pravi, vsako leto večje, na letni ravni raste za kar od 30 do 40 odstotkov. Letos so že skoraj vse smrečice oddane, kar 1300 jih je našlo začasni dom. »Komaj dohajamo povpraševanje,« priznava Senica, ki sebe in ekipo v zimskih mesecih preimenuje kar v dreveščkarje. Dreveščkarji od sredine novembra razvažajo drevesca na vse konce Slovenije, in čeprav jih največ, kar 80 odstotkov, roma v Ljubljano, zanje ni noben kraj premajhen ali preveč odročen.
Delajo od jutra do večera, dostavljajo pa jih tudi onkraj meja naše dežele. »Prav danes smo se že vozili proti Zagrebu in Gradcu,« razkriva. Dreveščkarji v tem času delajo od zgodnjega jutra do pozne noči.
Velik del naročnikov so občine, med njimi ljubljanska, celjska in koprska. Lani so zasebniki prednjačili, letos pa je naročil pol-pol. Najmanjša smreka, ki jo dostavi ekipa Zelenega drevesa, je visoka okoli 80 cm, največje se vzpenjajo tudi do pet metrov visoko.
»Če drevo preživi, če v stanovanju oziroma pisarni ni pretoplo, jih posadimo. Nekaj se jih žal posuši – tiste primerno zmeljemo in kompostiramo. Še ena stvar nam je zelo ljuba: da gre del denarja od vsakega najetega drevesca za posaditev novega,« je ponosen. In sicer projektu Drevo za Cerje, v sklopu katerega se območju, ki ga je leta 2019 prizadel hud požar, počasi vrača gozdna podoba. Lastnik podjetja za izposojo prazničnih drevesc pravi, da se med raznašanjem rodi ogromno ganljivih, zanimivih pa tudi smešnih zgodb.
»Včasih komu pripeljemo trimetrsko smreko, potem pa ugotovimo, da je strop visok le dva metra,« se smeje Senica. Dodaja pa, da se dreveščkarji vselej potrudijo, da vsako gospodinjstvo, ki vzame drevo začasno pod streho, prej ali slej dobi tisto pravo.
