Pretresljiva izpoved 13-letnika, ki mori za denar: »Ljudje, ki jih ubijem, si to zaslužijo«
V državah Latinske Amerike so bile generacije izpostavljene valovom nasilja, ki si jih preostali svet skorajda ne more predstavljati. Čeprav je med pandemijo število umorov v svetu drastično upadlo, se je povečalo število načrtovanih likvidacij, predvsem v Severni in Južni Ameriki. Brazilija je vodilna na tem črnem seznamu z več kot 40.000 umori leta 2022. Povečanje stopnje umorov so zabeležili tudi na nekaterih karibskih otokih.
Ubijati je začel, ko je bil star 13 let
Jonny je mladenič s severa Kolumbije. Ubijati je začel, ko je bil star komaj 13 let. Kot član zalivskega klana si je pridobil ugled in velja za enega najučinkovitejših članov. Zalivski klan se ukvarja s tihotapljenjem mamil, ljudi in zlata. Jonnyjev videz razkriva fantovsko nedolžnost, a to, kar počne, je grozljivo. »Mislim, da to, kar počnem, ni umor. Ljudje, ki jih ubijem, si to zaslužijo,« pravi mladenič, čigar vloga v klanu se imenuje sicario. To so tisti, ki izvajajo »socialno čiščenje« v klanu. Odzovejo se že na najmanjši kanček nespoštovanja avtoritete klana in njihovih načrtov. To vključuje ubijanje tistih, ki nepooblaščeno prodajajo mamila, pa tudi tistih, ki nočejo plačati izsiljevanja in informatorjev. Tarče so tudi odvisniki od drog in pripadniki LGBT-skupnosti.
»Vzdržujemo red in biti sicario je lov za lahkim zaslužkom. Večina mladih otrok je lačnih, zato se pridružijo klanu, ker želijo samo zaslužiti denar za svoje družine,« pojasnjuje Jonny. Vstop v tolpo odpira nove priložnosti in priložnosti, ki jih je sicer težko doseči.
Mladi dobijo zanje najpomembnejše – status
»Postal sem nekdo, nekdo pomemben,« pravi Jonny, medtem ko mu okrog vratu visi debela zlata verižica in nosi blagovne znamke.
»Moja družina ni imela ničesar, odraščal sem lačen. Do osmega leta nisem imel niti čevljev,« še pravi Jonny. Njegova zločinska pot poteka po ustaljenem vzorcu: srečal je poveljnika in se hitro povzpel po lestvici. Od malih del, dostav in groženj do umorov. Po vsem, kar je preživel, je jezen in zagrenjen, ker mu svet, ki ga ima za povprečnega, ni dal prave priložnosti. »Nikoli nisem razumel, zakaj imajo lahko nekateri ljudje vse, drugi pa nič. In kar jaz ubijam, je delo. Če tega ne bi počel jaz, bi ga nekdo drug. Delam, da zaslužim denar, vsi se moramo preživljati,« pojasnjuje in grenko doda, kako se svet ne zmeni zanj.
Ko je prvič ubil, je bilo težko
»A vsakič naslednjič je lažje. Dobiš adrenalin in postaneš odvisen. Ključno je, da ne razmišljaš o osebi, ampak o denarju,« je povedal za britanski Telegraph. »Preveč sem pameten, da bi me ujeli. Vem, kaj sem naredil, in oni vedo, da niso sposobni pravilno opravljati svojega dela. Zdaj sem nepremagljiv,« pravi 13-letni morilec.
