Po 29 letih na begu se je predal

Skoraj tri desetletja mu je ob podpori skupnosti, ki ga je prijazno sprejela medse, dobro kazalo, pandemija pa ga je postavila pred okrutno dejstvo: za zapahi je vendarle bolje kakor na ulici.

Darko Dešić se je rodil v nekdanji Jugoslaviji, pozneje pa se je odpravil iskat srečo v Avstralijo. A tudi tam mu ni bilo z rožicami postlano, zato je za dodaten zaslužek začel gojiti konopljo: 1991. ga je doletela obsodba tri leta zapora in osem mesecev, a je iz Graftona v Novem Južnem Walesu pobegnil že po 13 mesecih in ostal na begu kar 29 let. In pred roko pravice bi se verjetno uspešno skrival še naprej, če ga ne bi novi koronavirus potisnil na ulico. Darko si je namreč vse od spektakularnega bega ustvaril kar dostojno življenje v Sydneyju, dobrih 600 kilometrov daleč od zapora; preživljal se je kot zidar, opravljal pa je tudi druga dela v gradbeništvu in za skromno plačilo popravil tako rekoč vse, povedo tisti, ki jih je navdušil prijazni, a zadržani možakar. Darko je zaslužil dovolj za najemnino, živel je spodobno in udobno. No, želel si je še avtomobil, a kot pobegli zapornik ni mogel opravljati vozniškega izpita, pa tudi zdravnika si nikoli ni upal obiskati, a kljub temu je tri desetletja preživel brez pretresov. Vse do pandemije, zaradi katere je ostal brez velikega vira prihodkov, tako da si ni več mogel plačati najemnine. Ostal je na ulici in kmalu spoznal, da mu bo za zapahi vendarle bolje.



Pred dnevi se je predal, 64-letnik pa bo lahko za pogojno zaprosil po novih 13 mesecih, če mu je le ne bo zagodla nova obsodba. Zaradi bega mu namreč grozi dodatnih sedem let, a Darko je v minulih letih, kot kaže, prirasel k srcu mnogim, ki si zdaj prizadevajo za njegovo izpustitev. Med njimi je tudi več vplivnežev, ki so najeli ugledno odvetniško pisarno in mu obljubili pravno pomoč, zanj so začeli tudi zbirati denar. Kot povedo Darkovi podporniki, je možakar poštenjak, dobrega srca in marljiv delavec; ne zamerijo mu, da jim je prikril kaznivo dejanje in pobeg iz zapora, ne nazadnje se je za to odločil, ker se je upravičeno bal, da ga bodo po odsluženi kazni izgnali v nekdanjo domovino, ki se je takrat znašla sredi vojne vihre.