Morilec matere treh ostaja na psihiatriji

Na vsake toliko časa so v zadnjih letih na ljubljanskem okrožnem sodišču preverjali, ali je za storilca kaznivega dejanja uboja Janeza Žnidarja še treba izvajati ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo. Ker je bil ob dejanju neprišteven, namreč kazensko ni bil odgovoren, in najdlje pet let trajajoče bivanje na tej psihiatriji je bil edini možen varnostni ukrep proti njemu. Psihiatrična stroka pa je sodnikom na eni od sej pojasnila, da zdaj 46-letni Žnidar zaradi svoje bolezni najverjetneje nikoli ne bo sposoben zaživeti na prostosti, saj bi bilo njegovo vedenje v zunanjem okolju težko predvidljivo in bi utegnil celo biti še naprej nevaren za okolico. Ker bistvenega izboljšanja niti niso pričakovali, so že tedaj predlagali njegovo stalno namestitev v socialno-varstveni zavod. Pet let od izvajanja ukrepa je medtem minilo, kaj se je torej zgodilo s potencialno še vedno nevarnim morilcem?
 

S streli se je maščeval staršem

Na okrožnem sodišču pojasnjujejo, da je »zoper omenjenega 14. decembra 2020 poteklo petletno zdravljenje v okviru izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu«. S tem je zgodba za to kazensko sodišče zaključena, primer pa so kot nepravdni postopek prevzeli na okrajnem sodišču. Tam so na naša poizvedovanja odgovorili, da je primer voden po zakonu o duševnem zdravju, iz katerega je javnost izključena, zato informacij ne dajejo. Vendar pa je po naših informacijah za Žnidarja že poskrbljeno, ravno po zakonu o duševnem zdravju naj bi ga namreč namestili v enega od zavodov.

Maja 2014 je na hodniku poslovnega centra v Zgornjih Jaršah ustrelil 37-letno žensko. Poročeno mater treh otrok je zanjo usodnega jutra pričakal, ko je prišla na delo v družinsko podjetje, in iz berette vanjo ustrelil šest nabojev. Smrtni greh je bojda storil zato, da bi se maščeval njej, predvsem pa njenim staršem, ki so po njegovem mnenju pred več kot dvema desetletjema nasprotovali njuni zvezi.

V kazenskem postopku pa je torej izvedenec za psihiatrijo ocenil, da se posledic svojega početja ni mogel zavedati, bil je neprišteven, zato mu je sodnik Martin Jančar izrekel ukrep bivanja na psihiatriji. Drugače pa se je zgodilo z moškim, ki je bil vsaj posredno vpleten v uboj.


 

Prodajalec odsedel štiri leta

Žnidar je namreč preiskovalcem razkril, da je pištolo kupil od Franca Novaka, ki ga je spoznal v ljubljanski soseski Brdo, kjer je ta prosjačil pred Mercatorjem. Zanjo mu je dal kar 15.000 evrov in mu rekel, da bo z njo nekoga umoril, nato pa storil samomor. Novak naj bi ga podučil, da mora v žrtev izstreliti vsaj štiri, če ne celo šest nabojev, da bo zagotovo umrla. Njegov samomor pa bo zagotovo uspešen, če pištolo pod pravim kotom nastavi na sence in sproži.



In medtem ko je Žnidarja doletela psihiatrija, se je Novak zaradi pomoči pri uboju znašel na zatožni klopi. Prodaje pištole sicer ni zanikal, a je zavrnil trditev tožilstva, da je vedel, zakaj kupec orožje potrebuje, kaj šele da bi ga podučil, kako naj stvar izpelje: »Res nisem vedel, zakaj Žnidar potrebuje pištolo – če bi, mu je ne bi dal. Tudi da bi ga učil, kako ravnati z njo, si je izmislil.«



Sprva je bil obsojen na osem let zapora, na vnovičnem prvostopenjskem sojenju pa je sodišče verjelo njegovi izpovedi, da Žnidarju ni dajal napotkov, kako naj se loti uboja, zato ga je doletela kazen štiri leta zapora.

Ko je zdaj 63-letni Dolenjec prišel z Doba, je v pogovoru za Slovenske novice znova zanikal očitke na svoj račun: »Žnidar je na zunaj izgledal gospod, vozil se je z mercedesom. Stvar je bila taka: imel sem svojo pištolo, videl jo je, ko sem jo čistil. Rekel mi je, naj mu jo prodam. Nisem je hotel, imel sem jo za spomin iz vojne na Hrvaškem, kjer sem sodeloval. Sem pa rekel, da mu jo lahko uredim. Nisem spraševal, zakaj jo potrebuje. Menil sem, da se koga boji in mu bo tako lažje. Nabavil sem jo in dal poleg šest nabojev, več mu jih nisem hotel dati.«



Pripomnil je še: »Žnidar je ubil mater treh otrok, pa ne odgovarja za svoja dejanja. Ni prišteven. Kot priči proti meni pa so mu verjeli. Kje je tu logika? Da bi sprejel kazen za zločin, ni bil dovolj pri sebi, ko je nažigal proti meni, pa je bil čisto v redu? To me najbolj boli. Danes živi Žnidar kar udobno v primerjavi s tem, kar sem jaz izkusil v zaporu.«