PONOVITEV SOJENJA
Je oškodovala sklad za razgradnjo NEK?
Trojica sprva oproščena, a po pritožbi tožilstva je višje sodišče sodbo razveljavilo. Maratonsko sojenje bo treba ponoviti, a pred spremenjenim senatom.
Odpri galerijo
Klemen Hosta, Matjaž Albreht in Ksenja Žnideršič Planinc bodo morali znova na novomeško sodišče. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
NOVO MESTO – Če smo lani tik pred sodnimi počitnicami že mislili, da bo novomeško sodišče po maratonskem sojenju, potrebnih je bilo namreč kar 17 obravnav, dokončno zaprlo enega najobsežnejših spisov zadnjih let, ki so ga v dolenjsko sodno palačo dobili iz Krškega, gre za obtožbe o oškodovanju sklada NEK, pa je za preobrat v zadevi zdaj poskrbelo višje sodišče.
Po krajevni pristojnosti bi torej morali zadevo najprej tehtati na krškem okrožnem sodišču, a ker je sodišče majhno, se je tako zgodilo, da je v pravdi, v kateri Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško od Ksenje Žnideršič Planinc zahteva vračilo 1,6 milijona evrov, sodila ista sodnica kot v kazenskem postopku, preostali sodniki pa so sodelovali v preiskavi. Zato se je krško sodišče iz kazenskega postopka izločilo zaradi okuženosti. In spis je tako v več škatlah romal v dolenjsko prestolnico.
Ker je torej višje sodišče zdaj v celoti pritrdilo pritožbenim navedbam novomeškega tožilstva, je oprostilno sodbo razveljavilo, postopek pa se znova odpira, kar pomeni, da bo moral nov senat novomeškega sodišča znova zagristi v kupe dokumentacije, med drugim gre za približno 9000 strani listinske dokumentacije, ter zaslišati številne priče in izvedence.
Na prvostopenjskem sodišču so bili Ksenja Žnideršič Planinc, nekdanja v. d. direktorice Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte Investa, in njegov svak Klemen Hosta, sicer direktor podjetja Fieldoo, oproščeni vseh obtožb o zlorabi položaja in pridobitvi premoženjske koristi oziroma pomoči pri tem, kar se je očitalo Albrehtu in Hosti.
»Višje sodišče je v zadevi Nuklearne elektrarne Krško pritožbi tožilstva ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjen senat. Prvostopenjski dokazni zaključki so ob izostanku celovite in vsebinsko argumentirane dokazne presoje neprepričljivi, kar vzbuja dvom o popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, odločitev prvostopenjskega sodišča pa je zato preuranjena,« je na naša poizvedovanja odgovoril višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva Novo mesto Srečko Hočevar.
Ksenja Žnideršič Planinc je bila v. d. direktorice sklada od 16. septembra 2010 do 15. marca 2011, vsega pol leta, torej, v tem času so se pojavljale določene domnevne nepravilnosti pri poslovanju, ki sta jih odkrila upravni in nadzorni odbor sklada. V skladu naj bi po različnih izračunih v. d. direktorice povzročila škodo v razponu od 1,6 do 2,2 milijona evrov, zato ji je obtožba očitala, da je naklepoma in iz malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Očitki so se nanašali na prodajo in nakupe obveznic.
Ker je v prvem sojenju po obsežnem dokaznem postopku senat sklenil, da ni dokazov, ki bi z gotovostjo dokazovali krivdo, je bila trojica oproščena, je pa takrat v obširni razlagi sodbe predsednica senata sodnica Mojca Hode pred letom dni opozorila, da se je naložbeno tveganje pri nakupih obveznic izplačalo, celo nekateri člani nadzornega in upravnega odbora so opozarjali, naj vodstvo sklada izkoristi razmere na trgu in vlaga v donosnejše, a bolj tvegane naložbe.
Kdaj bo morala trojica znova sesti na zatožno klop, še ni znano.
Po krajevni pristojnosti bi torej morali zadevo najprej tehtati na krškem okrožnem sodišču, a ker je sodišče majhno, se je tako zgodilo, da je v pravdi, v kateri Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško od Ksenje Žnideršič Planinc zahteva vračilo 1,6 milijona evrov, sodila ista sodnica kot v kazenskem postopku, preostali sodniki pa so sodelovali v preiskavi. Zato se je krško sodišče iz kazenskega postopka izločilo zaradi okuženosti. In spis je tako v več škatlah romal v dolenjsko prestolnico.
Ker je torej višje sodišče zdaj v celoti pritrdilo pritožbenim navedbam novomeškega tožilstva, je oprostilno sodbo razveljavilo, postopek pa se znova odpira, kar pomeni, da bo moral nov senat novomeškega sodišča znova zagristi v kupe dokumentacije, med drugim gre za približno 9000 strani listinske dokumentacije, ter zaslišati številne priče in izvedence.
Na prvostopenjskem sodišču so bili Ksenja Žnideršič Planinc, nekdanja v. d. direktorice Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte Investa, in njegov svak Klemen Hosta, sicer direktor podjetja Fieldoo, oproščeni vseh obtožb o zlorabi položaja in pridobitvi premoženjske koristi oziroma pomoči pri tem, kar se je očitalo Albrehtu in Hosti.
Kar 9000 strani listinske dokumentacije bo moral prebrati nov senat novomeškega sodišča, ki bo kmalu zagrizel v eno najbolj zahtevnih, obsežnih in strokovnih zadev zadnjih let.
»Višje sodišče je v zadevi Nuklearne elektrarne Krško pritožbi tožilstva ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjen senat. Prvostopenjski dokazni zaključki so ob izostanku celovite in vsebinsko argumentirane dokazne presoje neprepričljivi, kar vzbuja dvom o popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, odločitev prvostopenjskega sodišča pa je zato preuranjena,« je na naša poizvedovanja odgovoril višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva Novo mesto Srečko Hočevar.
Ksenja Žnideršič Planinc je bila v. d. direktorice sklada od 16. septembra 2010 do 15. marca 2011, vsega pol leta, torej, v tem času so se pojavljale določene domnevne nepravilnosti pri poslovanju, ki sta jih odkrila upravni in nadzorni odbor sklada. V skladu naj bi po različnih izračunih v. d. direktorice povzročila škodo v razponu od 1,6 do 2,2 milijona evrov, zato ji je obtožba očitala, da je naklepoma in iz malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Očitki so se nanašali na prodajo in nakupe obveznic.
Ker je v prvem sojenju po obsežnem dokaznem postopku senat sklenil, da ni dokazov, ki bi z gotovostjo dokazovali krivdo, je bila trojica oproščena, je pa takrat v obširni razlagi sodbe predsednica senata sodnica Mojca Hode pred letom dni opozorila, da se je naložbeno tveganje pri nakupih obveznic izplačalo, celo nekateri člani nadzornega in upravnega odbora so opozarjali, naj vodstvo sklada izkoristi razmere na trgu in vlaga v donosnejše, a bolj tvegane naložbe.
Kdaj bo morala trojica znova sesti na zatožno klop, še ni znano.
