Dekana na sodišče zaradi spornih dodatkov

Zatožna klop ljubljanskega okrožnega sodišča, na katero bi morala sesti Anton Grizold in Bojko Bučar, je včeraj samevala. Nekdanjima dekanoma Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV) tožilstvo očita zlorabo položaja zaradi izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost zaposlenim na fakulteti.

Potem ko je pred petimi leti izbruhnila afera z domnevno nezakonitim izplačevanjem dodatka, je inšpekcijski nadzor ugotovil nepravilnosti na devetih fakultetah ljubljanske univerze, saj da fakultete za dodelitev dodatka nimajo pravne podlage niti vsebinskih razlogov. Na prvem mestu po višini izplačila je bila ekonomska fakulteta. Za FDV je inšpektorat za javni sektor leta 2016 odločil, da mora skupno 40 zaposlenih vrniti 63.635 evrov nezakonito izplačanega dodatka, med njimi Bučar in Grizold, menda največja zaslužkarja. Na predobravnavni narok dvojica ni prišla, in ker sta oba na obtožnico podala ugovor, je sodnik Bernard Tajnšek štel, da krivde na priznata.

Še preden se bo v tem primeru začela glavna obravnava, pa se bo sodišče ukvarjalo s predlogom obrambe za izločitev domnevno nezakonito pridobljenih dokazov, ker naj bi bila odredba za hišno preiskavo, med katero so na FDV zasegli elektronske naprave, nezakonita. Grizoldova zagovornica, odvetnica Sanja Sega, je opozorila, da je specializirano tožilstvo 29. junija 2017 ob 12. uri podalo predlog za izdajo odredbe za hišno preiskavo na 34 straneh, le nekaj ur pozneje pa je ljubljansko okrožno sodišče odredbo izdalo. Opozorila je, da je odredba, ki je spisana na 19 straneh, večinoma le prepis tožilskega predloga, in da sodišče ni opravilo potrebne sodne presoje, za kar po njenem v tako kratkem času niti ni bilo časa. Temu je nasprotoval tožilec Matija Hostnik, ki je prepričan, da je sodišče postopalo zakonito in da je pri prepisu teksta lahko šlo za povzemanje prilog, s čimer ni nič narobe.

Nasprotno mnenje je imel Hostnik tudi o stališču zagovornice, da je policija določene elektronske naprave pregledala nezakonito. Ker za to niso imeli odredbe sodišča, so pridobili soglasja uporabnikov teh naprav, po njenem pa bi soglasje moral dati tudi imetnik naprave, to je fakulteta. Hostnik se ni strinjal in je med drugim opozoril, da je namen določbe zakona o kazenskem postopku zaščita komunikacijske zasebnosti uporabnikov.
Tožilec je prav tako nasprotoval predlogu Segove in njenega kolega Mihe Kozinca, ki zagovarja Bučarja, za postavitev izvedenca finančne stroke.


Ta naj bi ugotovil, ali so bili sporni dodatki izplačani iz javnih ali tržnih sredstev, ki jih je FDV pridobila s pridobitveno dejavnostjo. Tožilec je predlogu nasprotoval in poudaril, da so vsa sredstva fakultete javna in da ne gre za vprašanje vira. Po njegovem je to pravno vprašanje in ne vprašanje za izvedenca. Opozoril pa je tudi na pravnomočno sodbo gospodarskega oddelka tega sodišča, po kateri mora Univerza v Ljubljani državi vrniti nezakonito porabljena sredstva, ki so jih namenili za dodatke za stalno pripravljenost.