KOLUMNA
Več nezadovoljnih kot zadovoljnih
Odpri galerijo
Miha Šimnovec, novinar
Olimpijske igre v Pjongčangu se bližajo h koncu in napočil bo čas za zaključne ocene. Južnokorejski prireditelji si za organizacijo vsekakor zaslužijo visoko oceno, veliko vprašanje pa je, ali bodo dosegli enega od svojih namenov. Z igrami so si želeli namreč povečati priljubljenost določenih zimskih športov v tem delu Azije. Na večini tekem (v alpskem smučanju, biatlonu, smučarskem teku itn.) je bilo domačih gledalcev le za vzorec, če ne bi bilo tujih navijačev, ki pa jih je bilo manj kot, denimo, drugje po svetu, bi tribune pogosto bolj ko ne samevale. Nabito polna je bila zgolj ledna dvorana, v kateri so blesteli korejski hitrostni drsalci. Med njihovimi nastopi so domači privrženci z bučnim navijanjem preglasili celo uradnega napovedovalca in tako dokazali, da še zdaleč niso tako zelo hladni, kakor nemalokrat dajejo vtis. Kar zadeva uspehe in kolajne, prevladujejo Norvežani, Nemci in Kanadčani. Slovensko čast je rešil Jakov Fak, ki je do današnjih nastopov deskarjev Glorie Kotnik, Žana Koširja, Roka Marguča in Tima Mastnaka ter alpskih smučarjev v ekipni preizkušnji osvojil edino odličje za naše zastopstvo.
Torej biatlonec, doma iz Mrkopalja nad Reko, okrog katerega se je pred mesecem dni dvignilo toliko prahu, ker je bil med kandidati za zastavonošo na slovesnem odprtju OI v Pjongčangu. Potem ko se je zaradi negativnih komentarjev spletnih anonimnežev odpovedal tej častni vlogi, je znal vso slabo energijo, ki se je nakopičila okrog njega, pretopiti v srebro na posamični preizkušnji. Iz tira ga pred tem nista vrgla niti slabši sprint in najslabši nastop v življenju, kakor je sam ocenil svoje zasledovanje. Fak je bil, roko na srce, pred OI tudi glavni slovenski adut, edini od naših športnikov, ki se je v tej zimi večkrat zavihtel na zmagovalni oder v svetovnem pokalu. Tako se je potrdilo, da razen redkih izjem na najpomembnejšem tekmovanju štiriletja ni naključij. Kdor že med sezono ni bolj ali manj redno v ospredju, težko računa na vidnejši dosežek tudi na OI. Blizu kolajni je bil v Pjongčangu od Slovencev le še Žan Kranjec, ki je moral premoč priznati zgolj trojici najboljših veleslalomistov na svetu, vsi drugi pa so bili kar precej oddaljeni od nje. V našem taboru je tokrat več nezadovoljnih kot zadovoljnih obrazov.
Kar zadeva uspehe in kolajne, prevladujejo Norvežani, Nemci in Kanadčani.
Torej biatlonec, doma iz Mrkopalja nad Reko, okrog katerega se je pred mesecem dni dvignilo toliko prahu, ker je bil med kandidati za zastavonošo na slovesnem odprtju OI v Pjongčangu. Potem ko se je zaradi negativnih komentarjev spletnih anonimnežev odpovedal tej častni vlogi, je znal vso slabo energijo, ki se je nakopičila okrog njega, pretopiti v srebro na posamični preizkušnji. Iz tira ga pred tem nista vrgla niti slabši sprint in najslabši nastop v življenju, kakor je sam ocenil svoje zasledovanje. Fak je bil, roko na srce, pred OI tudi glavni slovenski adut, edini od naših športnikov, ki se je v tej zimi večkrat zavihtel na zmagovalni oder v svetovnem pokalu. Tako se je potrdilo, da razen redkih izjem na najpomembnejšem tekmovanju štiriletja ni naključij. Kdor že med sezono ni bolj ali manj redno v ospredju, težko računa na vidnejši dosežek tudi na OI. Blizu kolajni je bil v Pjongčangu od Slovencev le še Žan Kranjec, ki je moral premoč priznati zgolj trojici najboljših veleslalomistov na svetu, vsi drugi pa so bili kar precej oddaljeni od nje. V našem taboru je tokrat več nezadovoljnih kot zadovoljnih obrazov.
