Na kožo
On je Franc
Piše se zgodovina, prvikrat v zadnjih 160 letih živi na ozemlju Slovenije več moških kot žensk.
Odpri galerijo
In zgodilo se je! Polnih 160 let imamo na voljo zanesljive podatke o življu na ozemlju sedanje Slovenije, prvikrat doslej je štetje pokazalo, da v deželici pod Alpami živi več moških kot žensk. Piše se zgodovina, na 1. julija dan je tod živelo natanko 1,045.835 dedcev, babnic je bilo 2360 manj. To nam je državni statistični urad sporočil ta teden, točneje na torek, mednarodni dan moških. Ste sploh vedeli zanj, prejeli čestitko, darilo, šopek rožic? Kajpak ne, četudi ta dan obstaja že vse od leta 1992, moškim namenjen 19. november pa zaznamujejo v več kot sedemdesetih državah sveta.
Rezultatom najnovejšega štetja ne bi nazdravljal. Ni nobenega razloga. Navsezadnje imajo prvikrat v slovenski zgodovini tokrat ženske večjo izbiro. S tem je – tako pravi moški pogled –praktično vse na njihovi strani. Živijo znatno dlje, imajo višjo izobrazbo, tudi s plačami nas dohitevajo. Še leto, dve nazaj je bilo drugače, če me spomin ne vara, jih je bilo ob predzadnjem štetju kar 9500 več. Izbirali smo mi. Danes pa nam zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla. Samostojna, samosvoja, iskana. Nemara iz zavisti se mi samo od sebe ponuja razmišljanje filozofa Nietzscheja o tem, kako so one nedopovedljivo hudobnejše od moških, a tudi pametnejše. Dobrota pri njih pa da je že oblika izrojenosti. Kajti moški so zanje zgolj sredstvo, pretveza, taktika za dosego cilja. Emancipiranke so po Nietzschejevo anarhistke v svetu večno ženskega. Jasno, so tudi izjeme, bržkone zato, da lažje sprejemamo dejstva. Sam tega ne bi ocenjeval, hardverja ženskega rajskega stanja ne poznam, bližje mi je kajpak moški.
Na grobo ga je orisal statistični urad. Povprečnemu Slovencu leta 2019 je ime Franc, star je 42 let, je tri leta mlajši od povprečne Slovenke, njegova povprečna plača je za 127 evrov višja od njene. Ni pa vse v denarju! Mi umiramo pri 74,1 leta, one domala osem let starejše. Niti prihodnost ni ravno rožnata; letos rojeni deček lahko pričakuje 78,3 leta dolgo življenje, dekličino bo za 5,7 leta daljše. Manj je lahko tudi več. Vseeno pa smo dedci super zadovoljni. Celo enako kot one, kar je najboljše stanje našega duha vse od davnega leta 2012. A to je že stvar našega softverja, ki pa ga one ne bodo nikoli razumele.
Rezultatom najnovejšega štetja ne bi nazdravljal. Ni nobenega razloga. Navsezadnje imajo prvikrat v slovenski zgodovini tokrat ženske večjo izbiro. S tem je – tako pravi moški pogled –praktično vse na njihovi strani. Živijo znatno dlje, imajo višjo izobrazbo, tudi s plačami nas dohitevajo. Še leto, dve nazaj je bilo drugače, če me spomin ne vara, jih je bilo ob predzadnjem štetju kar 9500 več. Izbirali smo mi. Danes pa nam zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla. Samostojna, samosvoja, iskana. Nemara iz zavisti se mi samo od sebe ponuja razmišljanje filozofa Nietzscheja o tem, kako so one nedopovedljivo hudobnejše od moških, a tudi pametnejše. Dobrota pri njih pa da je že oblika izrojenosti. Kajti moški so zanje zgolj sredstvo, pretveza, taktika za dosego cilja. Emancipiranke so po Nietzschejevo anarhistke v svetu večno ženskega. Jasno, so tudi izjeme, bržkone zato, da lažje sprejemamo dejstva. Sam tega ne bi ocenjeval, hardverja ženskega rajskega stanja ne poznam, bližje mi je kajpak moški.
Na grobo ga je orisal statistični urad. Povprečnemu Slovencu leta 2019 je ime Franc, star je 42 let, je tri leta mlajši od povprečne Slovenke, njegova povprečna plača je za 127 evrov višja od njene. Ni pa vse v denarju! Mi umiramo pri 74,1 leta, one domala osem let starejše. Niti prihodnost ni ravno rožnata; letos rojeni deček lahko pričakuje 78,3 leta dolgo življenje, dekličino bo za 5,7 leta daljše. Manj je lahko tudi več. Vseeno pa smo dedci super zadovoljni. Celo enako kot one, kar je najboljše stanje našega duha vse od davnega leta 2012. A to je že stvar našega softverja, ki pa ga one ne bodo nikoli razumele.
