Z minusom v začetek pomladi

V najhladnejših nočeh, ob jasnih in mirnih, so temperature padle krepko pod ničlo, pod –15 °C. Dolgoletni klimatološki podatki Agencije RS za okolje kažejo, da tako mrzlo vreme ob koncu februarja ali v začetku marca nastopi le redko, nekajkrat na stoletje. Bolj značilen je mraz januarja ali v prvi polovici februarja. Zadnje podobno hladno obdobje je bilo januarja lani, pred tem pa v prvi polovici februarja 2012. Podobno hladno je bilo v letih 2005 in 1986, le da je bil februar celo še hladnejši, saj se večino dni temperatura po nižinah ni dvignila nad ničlo. Rekorden mraz v tem delu leta smo večinoma izmerili v letih 1948 in 1963.

Mraz in leska

Januarska toplota je več kot mesec dni prezgodaj zdramila lesko. Po podatkih fenološkega monitoringa Agencije RS za okolje je na Goriškem letos leska začela cveteti 14 dni prej kot običajno. Tudi v osrednji Sloveniji je cvetenje leske prehitevalo za tri tedne do enega meseca. Ženski cvetovi leske so skriti v cvetnih brstih, iz katerih izraščajo majhne rdeče brazde. Običajno cveti od februarja do aprila, v ugodnih razmerah že januarja. Cvetni prah raznaša veter. Oprašitev se zgodi že pozimi, oploditev pa šele od tri do štiri mesece pozneje, ko lešniki dosežejo že tri četrtine svoje končne velikosti. Pri nas se oploditev po navadi zgodi konec junija ali v začetku julija.


Zgodnje prebujanje rastlin lahko povzroči, da lahko rastline ob vdoru hladnega zraka dobijo poškodbe zaradi nizkih temperatur zraka. Leska je tolerantna proti mrazu, a lahko oprašeni, vendar še neoplojeni cvetni brsti pozebejo, če temperatura pade pod –7 °C. Leta 2003 so pomrznili oprašeni, a še neoplojeni cvetni brsti leske: tisto leto lešnikov ni bilo.

Žita pod snegom

Vremenske razmere so vplivale na ozimna žita, ki so že jeseni zaostajala s primerno utrjenostjo za preživetje zimskih zmrzali. Utrjenost je še dodatno oslabela ob pretoplem januarju, kar ni bil problem le v Sloveniji, temveč v večjem delu srednje Evrope. Februarski preobrat vremena z ohladitvijo in snežno odejo je bil za ozimna žita dobrodošel. Snežna odeja posevke varuje pred prenizkimi temperaturami zraka. Na severovzhodu, slovenski žitnici, je za zdaj debela le dobrih pet centimetrov, do konca tedna se pričakuje se še kakšen dodaten centimeter, a bo vseeno opravila vlogo toplotnega izolatorja. Kjer snežnega pokrova ni, obstaja nevarnost poškodb zaradi prenizkih temperatur in tudi zaradi trganja koreninic ob zamrzovanju in odtaljevanju tal.

Kaj pa sadno drevje?

Februarski hlad je povsod po Sloveniji ustavil prezgodnje fenološko prebujanje rastlin, tudi gojenih sadnih vrst. Pričakujemo, da bo fenološki razvoj spomladi po več letih verjetno nastopil ob normalnem času ali celo nekoliko za njim. S tem se tveganje za zgodnje spomladanske pozebe zmanjšuje. Namreč, če bi se pretoplo vreme še nadaljevalo s podobnim tempom kot januarja, bi nastopila zgodnja vegetacija, podobno kot se je pogosto zgodilo v bližnjih preteklih letih. Mraz lahko povzročijo različne poškodbe sredozemskih kultur, predvsem na Goriškem in Vipavskem.

Oljka prenese do –12 °C

Glavni omejevalni dejavnik za oljko so zimske minimalne temperature. Oljka med zimskim mirovanjem brez večjih poškodb prenese do –12 °C. Pozebe prej, če je mraz dlje in je vlažnost ozračja večja. Veliko bolj so občutljive mlade rastline. Nevarnost poškodb zaradi mraza je večja, kadar se je vegetacija že začela ali še traja. Tedaj so lahko usodne že temperature od –2 do –3 °C. Nevarne so zlasti zgodnje spomladanske otoplitve, ki ji sledijo močne ohladitve, ko se v rastlini že začnejo asimilacijski procesi. Okvirno se prve poškodbe listov in vejic pojavijo pri –8 °C, večjih vej in debla pri –10 do –12 °C. Katastrofalna pozeba leta 1929 je bila februarja, izmerjene temperature so bile okoli –14 °C. Podobno je bilo 1956. Zimska pozeba oljk je bila decembra 1996, ko se je na Obali ohladilo od –8 do –10 °C in so v celoti pomrznili mladi enoletni nasadi, pri starejših pa mladi poganjki, tako da večje škode pri starejših ni bilo.

Primorsko v zadnjih dneh letos poleg mraza spremlja tudi močna burja, ki daje občutek, kot da je od –15 do –20 °C.