BANJALUKA, LJUBLJANA – Na Žalah so v začetku oktobra pokopali 33-letnega Ljubljančana Nebojšo Čubrilovića, ki so ga v središču Banjaluke pokosili streli neznančeve pištole 
. Naš bosanski vir pravi, da »kriminalisti tavajo v temi pri iskanju odgovora na edino pomembno vprašanje v tem trenutku, kdo je bil likvidator. Zadeva je stoodstotno nerešena. Je pa pri nas žal tako, da če kakega večjega zločina ne raziščejo v 48 urah, ga običajno nikdar ali skoraj nikdar.«
Imajo umor,
ne pa morilca
Da bi, če bi prišli na sled morilcu, tako in tako sklicali novinarsko konferenco, so sporočili z banjaluške policije, sicer pa se ovili v molk. V njihovi piar službi so nas odpravili z besedami, da za kontaktiranje s sli javnosti glede tega primera veljajo strožji ukrepi, zato zahtevajo pisna vprašanja, hkrati pa namignili, da bi bil tudi njihov pisni odgovor zelo kratek, da preiskava poteka. Tudi na banjaluškem okrožnem tožilstvu, kjer usmerjajo delo policije, več kot prvi dan po zločinu ne povedo. Imajo torej umor, nimajo pa morilca. »Pristojni tožilec me ni obvestil, da bi bilo kar koli novega,« de njihova tiskovna predstavnica Maja Đaković Vidović.
Čubrilovića – iz Slovenije je izpuhtel v času okrog julijske kriminalistične akcije lova na preprodajalce mamil, v kateri je bil ena od iskanih oseb, od takrat pa je bila za njim razpisana mednarodna tiralica – so torej 1. oktobra okrog enajstih zvečer ustrelili pred vilo, v kateri je kaka dva meseca živel kot podnajemnik. Neznanec ga je pričakal na dvorišču in večkrat ustrelil v njegov hrbet, nato pa brez sledi izginil v noč. Iz pištole – sumijo, da je šlo za avtomatskega škorpijona – so bile izstreljene štiri krogle, patolog Zavoda za sodno medicino Republike srbske Željko Karan je dejal: »Tri vhodne rane na hrbtu in prestrelnina podlakti. Prestreljena je imel pljuča in srce. Ni mu bilo pomoči.«
Po zločinu se je pred kamere ene od bosanskih televizij postavila tudi lastnica vile, v kateri je kot najemnik živel Čubrilović. »Meni se je predstavil kot lastnik podjetja za telekomunikacije iz Slovenije. Živel je sam, ob koncih tedna pa so ga obiskovali žena in hčerki.«
Čeprav živi v isti hiši, se tudi njej niti ne sanja, kaj se je dogajalo 1. oktobra. Njena družina naj bi že spala, ko so odjeknili streli. »Skočila sem pokonci in pogledala skozi okno, vendar nisem videla nikogar. Poklicala sem varnostno službo ter policiste. Prišli so in ga mrtvega našli pred vrati.«
Bil je popoln anonimnež
V časniku Press povzemajo vir blizu preiskave, da Čubrilovića v policijski evidenci Bosne in Hercegovine sploh nimajo zabeleženega, vse njegove domnevne kriminalne aktivnosti torej prihajajo iz Slovenije. »Nekaj naših preiskovalcev in kriminalistov je zato bilo v Ljubljani, da so se podrobneje seznanili z njegovim primerom. V zvezi z možnim motivom se jim sicer zdi najbolj zanimiva zgodba o kokainu, ki so ga tihotapci odvrgli, morda pa bo ta pripeljala do morilca,« je izvedel banjaluški novinarski kolega.
V to zgodbo naj bi sicer bil Čubrilović po sumu naših tožilcev vpleten kot izvajalec navodil in organizator transporta več sto kilogramov te droge iz Južne Amerike v Evropo, vredne med 10 in 20 milijoni evrov, ki so ga tihotapci zaradi okvare jadrnice vrgli v morje.
Ker naj bi Ljubljančan v Republiki srbski živel šele kratek čas, je skoraj nemogoče, da bi si nakopal sovražnike, ki bi ga hoteli ubiti, poroča Press in citira sogovornika iz policijskih vrst: »V Banjaluki je bil popoln anonimnež. Ni imel prijateljev, gibal se je v zelo ozkem krogu ljudi. Preverili smo vse, s katerimi se je družil, in vsi imajo alibi. Odkrili smo, da je na dan umora po telefonu večkrat kontaktiral z enim od Banjalučanov, vendar spet nismo odkrili ničesar spornega. Edine možne sledi zato vodijo v Slovenijo, torej ni izključeno, da je tudi morilec prišel k nam iz te države.«
Ali so torej Bosanci res prišli k nam iskat motiv za umor Nebojše Čubrilovića ali celo njegovega morilca? Na Generalni policijski upravi lahko le potrdijo izmenjavo operativnih podatkov med slovensko policijo in varnostnimi organi BIH, kaj več pa ne ...
