Zvezdnica se je prvič napila pri sedmih letih, zdaj je že štiri mesece trezna (FOTO)
Paparaci so za slavne nujno zlo. Davek, ki ga plačujejo za prepoznavnost, slavo in bogastvo. A za Caro Delevingne so se tokrat izkazali za blagoslov. Lansko jesen so po tabloidih zakrožile presunljive fotografije manekenke, ki je skoraj ni bilo mogoče prepoznati.
Namesto zvezdniške lepotice je bilo na njih shirano, razmršeno dekle s podočnjaki in zatečenimi očmi, ki so jo paparaci v enem trenutku ujeli bosonogo v javnosti, v drugem med kajenjem sumljive pipice, v tretjem, kako zmedeno postopa in ji iz rok pada mobilnik. Seveda so nemudoma vzniknile govorice o Carinih težavah z zlorabo substanc in te so se izkazale za resnične.
To je zvezdnica zdaj priznala sama kot tudi, da je zaradi programa zdravljenja odvisnosti v 12 korakih zdaj že štiri mesece trezna. A tega novega, bolj zdravega poglavja verjetno ne bi začela pisati, če ne bi bilo teh tračarskih fotografij. »Tedaj nisem spala, nisem bila v redu. Najbolj grozno pa je, da sem mislila, da se zabavam. Včasih ti mora nekdo nastaviti ogledalo, da prepoznaš resnico. Zato sem tem fotografijam celo hvaležna, zaradi njih sem spoznala, da v mojem življenju pač ni vse v najlepšem redu.«
Prvi korak je, da si priznaš težavo. Morda zveni zlajnano, a je še kako resnično. Cari so prijatelji že večkrat poskušali pomagati, a jih je zgolj odrivala od sebe. Vse do trenutka, ko je uvidela, da je dosegla dno. »Že prej sem imela intervencije, a preprosto nisem bila pripravljena. Svojega terapevta nisem videla tri leta, vse sem odrivala od sebe.« Tudi ker je bila vajena, da vse tlači nekam globoko vase: »Mislim, da se tudi pred najboljšimi prijatelji nikoli nisem zjokala.«
A septembra, po odmevnih fotografijah in še eni v vrsti prijateljskih intervencij, je spoznala, da iz začarane spirale samouničevalnega vedenja ne bo sama našla poti. Bilo je prvič, da je prosila za pomoč. »Prišli so tudi moji najstarejši prijatelji, ki jih poznam od svojega 13. leta, vsi smo začeli jokati.« To je bil le začetek dolge, težke poti, ki se v resnici nikdar ne bo končala.
Žalovala za življenjem
Hitrega zdravila za težave z odvisnostjo, ki izvirajo iz globine, ni. »Včasih sem mislila, da je dovolj, da grem na tečaj za spopadanje s travmami ali enotedensko očiščevanje. A to morda pomaga za kratek čas, s tem se namreč zgolj na površini dotakneš tega, kar te v resnici teži. Uvidela sem, da je najboljša pot program zdravljenja v 12 korakih.« Poudarila je, da zdravljenja v resnici nikoli ne bo končala.
»Vem, ljudje si želijo slišati urejeno zgodbico, kako sem bila nekoč odvisnica, zdaj pa sem trezna. A v resnici to ni tako preprosto, sprememba se ne zgodi čez noč. Seveda bi si želela, da bi vse, kar je z menoj narobe, lahko popravila na hitro, instant rešitve so sploh domena moje generacije. A žal tako ne gre. Stalno bom morala delati na sebi, nikoli ne bom povsem ozdravljena, a zdaj sem končno s tem pomirjena.«
Kdaj se je za Caro začel prosti pad proti dnu, ne more pokazati s prstom. A precej je k temu pripomogel njen razhod z nekdanjim dekletom Ashley Benson, ki jo je pahnil v depresijo. Na začetku pandemskega zaprtja sta bili še skupaj, skupaj sta se tudi izolirali, a med njima je hitro počilo. Odšli sta po ločenih poteh in Cara je ostala sama.
»Bila sem resnično sama. Pa tudi delati nisem mogla. Slednje mi je prinašalo občutek zadoščenja, potrditve, pripadnosti. Vse to pa je med zaprtjem izginilo. Začela sem se utapljati v samopomilovanju in divje veseljačiti. To je bilo žalostno obdobje.« Nato pa je lansko poletje dopolnila 30 let, pomemben mejnik, ki je vse le še poslabšal. »Žalovala sem za življenjem v dvajsetih. Od tega obdobja pa sem se poslovila tako, da sem se zabavala tako divje, kot sem se le lahko.«
Prvič se je napila pri sedmih letih, ko je na poroki skrivaj srkala iz kozarcev s penino.
Naposled je na dobri poti. In na tej načrtuje ostati. Na prvo mesto je postavila sebe in svoje počutje. »Osredotočila se bom sama nase in počela to, kar si želim početi. Zase, in ne več za druge.« Med temi prvimi mini cilji je, da si da zamrzniti jajčeca – za čas, ko bo pripravljena postati mati. Čeprav o otrocih sanjari že od 16. leta, ve, da še ni pravi čas.
