Se spomnite Natasche Kampusch? Tako preživlja epidemijo
Se spomnite primera Natasche Kampusch, ki je pred leti pretresel ves svet? Leta 2006 je namreč po osmih letih ujetništva ušla ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu, ki jo je ugrabil 10-letno in jo skrival v kleti hiše v bližini Dunaja.
Odtlej se je Kampuscheva le redko pojavljala v javnosti. Nedavno je spregovorila za nemški časnik Bild, ki jo je obiskal na Dunaju, kjer živi danes in o njej zapisal, da je iz travmatizirane deklice zrasla v samozavestno žensko.
V pogovoru je spregovorila o tem, kako je preživljala obdobje epidemije in omejitev javnega življenja zaradi koronavirusa. »Ni sem mi zdelo nič posebej dramatičnega, ko nisem imela stikov s prijatelji in družino. Bila sem zaprta osem let. Bila sem v nemilosti druge osebe in nisem mogla neodvisno živeti. Vajena sem biti sama.« Danes sama zase pravi, da je »umetnica preživetja«, da sama živi v stanovanju na Dunaju in veliko časa posveča konju. »Nad konji sem se navdušila že, ko sem bila stara štiri leta. V ujetništvu sem si večkrat predstavljala, kako bi bilo jezditi. Po osvoboditvi, sem se vpisala na tečaj ježe. Sem zelo disciplinirana. Ko se nečesa lotim, želim to početi prav. Konji me pomirjajo.«
Povedala je še, da so zadnja leta minila bliskovito. »Zdi se mi, kot da sem se osvobodila šele včeraj. Še vedno se počutim kot 19-letnica, a kmalu jih bom dopolnila 34.« Dejala je tudi, da je tudi v času na svobodi doživela veliko stresnih trenutkov. »Nisem mogla živeti v miru. Veliko ljudi me obsoja. V začetku sem si to jemala k srcu, prizadevalo me je.« Pravi, da je samozadostna in da ve, kaj je dobro zanjo in kaj ne. Partnerja nima, imela je tudi nekaj neprijetnih izkušenj z zasledovalci in posredovati je morala policija. »Večina moških se mi zdi napornih. Ne glede na to, ali se bom kdaj zaljubila ali ne, se počutim povsem srečno brez partnerja. Ne želim se obkrožati z negativnimi ljudmi, optimistično gledam na življenje.«
