Upor proti pogoltnim filmskim studiem

Minuli teden je odjeknila tožba hollywoodske težkokategornice Scarlett Johansson proti filmskemu studiu Disney. Stripovski spektakel Črna vdova so namreč kljub obljubi, da tega ne bodo naredili, začeli sočasno predvajati v kinih in na pretočni platformi, s tem pa zvezdnico, ki del dobička dobi tudi od prodaje kinovstopnic, oropali znatne vsote. S tožbo pa je odločna lepotica očitno sprožila plaz, kot bi v Hollywoodu igralci le čakali, kdo izmed njih si bo upal prvi dvigniti glas. »V igralskih krogih ima ogromno podpore in ji ploskajo. Scarlett ima namreč dovolj vpliva, da bi se z njo lahko počasi začelo kaj spreminjati,« je dejal poznavalec filmske industrije, ki ima morebiti prav, saj naj bi o tožbi že razmišljali tudi Emma Stone in Emily Blunt. Obe proti studiu Disney, ki velja še za posebno razvpitega pri tovrstnem ravnanju.

Potvarjali številke

Oskarjevka Emma Stone v teh dneh razmišlja o svojih možnostih in kako postopati naprej. Konec letošnjega maja je na velika platna namreč prišla igrana različica vsem poznane pravljice 101 dalmatinec, družinski film Kruela, z njo v naslovni vlogi. Toda istočasno, kot so si ga lahko ogledali obiskovalci kinematografov, so si ga ljudje ob plačilu 25 evrov lahko ogledali tudi na Disneyjevi pretočni platformi.


Zato Stonova, katere honorar je v precejšnji meri odvisen od prodaje kinovstopnic, v teh dneh menda pogleduje k številkam prodaje in, očitno navdahnjena s Scarlettino drzno potezo, tehta, ali naj gre tudi sama v tožbo. Številke prodanih kinovstopnic pa je bojda že začela skrbno motriti tudi Bluntova, zvezdnica družinske avanture Križarjenje skozi džunglo, ki je v teh dneh prišla v kinematografe.


Stonova in Bluntova se z idejo tožbe za zdaj le igrata, škotski zvezdnik Gerard Butler pa je že prešel v akcijo, čeprav ta svojega kopja ni uperil proti Disneyju, ampak sta mu na žulj stopili produkcijski hiši Nu Image Inc. in Millennium Films, ki stojita za njegovim akcijskim hitom Padec Olimpa iz leta 2013. Od tega niso pričakovali ogromno, a je film nato vse (dobičkonosno) presenetil. Ne le da je s precej skromnim vložkom slabih 60 milijonov v kinoblagajne prinesel za še 85 milijonov več, pač pa se je razvil tudi v uspešno franšizo s še dvema nadaljevanjema, obe sta bili finančni uspeh, govori pa se tudi že o četrtem nadaljevanju. Toda kljub vrtoglavemu uspehu, za katerega je gotovo precej zaslužen tudi šarmantni Škot, ki je bil v glavni vlogi agenta tajne službe Mika Banninga izjemen, sta ga produkcijski hiši ogoljufali za pravičen honorar. Načrtno naj bi namreč potvarjali številke, seveda sebi v prid in Butlerju v škodo. »Producentom je film navrgel več deset milijonov, a Gerardu niso izplačali obljubljenega odstotka od dobička,« piše v sodnih spisih, v katerih je tudi razčlenjeno, da produkcijski hiši v svojih finančnih poročilih nista zavedli honorarjev izvršnim producentom v višini okoli osmih milijonov, dobiček pa sta prikazali za dobrih deset milijonov skromnejši, kot je bil v resnici.


Zato hollywoodski zvezdnik zahteva sojenje pred poroto in odškodnino v višini 8,5 milijona evrov plus obresti. Ni kaj, z Butlerjem ni dobro češenj zobati, tudi ker mu je precej jasno, kako se sodnim rečem streže. Preden ga je življenje zaneslo na pot sedme umetnosti, je namreč študiral pravo: »Pet let sem študiral pravo, dve leti se nato tudi pripravljal na odvetniški poklic.« Nato je spoznal, da ga bolj kot v sodne dvorane vleče pred filmske kamere.