Igralski zvezdnik mamo poskušal obvarovati umobolnice

Po eni strani se Nicolas Cage podpisuje pod filmske uspešnice, prenekatere so mu prinesle tudi nominacije za najodličnejše nagrade, nekaj jih je celo dobil. Po drugi strani je v zadnjih nekaj letih nanizal vrsto nizkoproračunskih filmov, ki nikoli niso zaživeli na velikem platnu, ampak so bili namenjeni izključno ogledu v formatu domačega videa.

A čeprav bi bilo pojavljanje v tako nekakovostnih filmih verjetno vsakemu oskarjevcu nekoliko pod častjo, zvezdnik ni niti malce okleval. Bolje namreč to kot osebni stečaj, ki mu je pretil, ker je zafrčkal svoje 150-milijonsko premoženje.

Še več, za njim so se zaradi neplačanih davkov zapodili tudi dacarji, hkrati pa je plačeval velikanske mesečne zneske, da mu matere, ki se je od njegovega rojstva borila z duševnimi boleznimi, niso zaprli v katero od ustanov za duševne bolnike.

»Vse naenkrat se je zvalilo name,« je zdaj priznal zvezdnik in dodal, da čeprav so bili nekateri od teh filmov tudi po njegovi oceni naravnost grozni, je dal pri vsaki vlogi vse od sebe. »Čeprav sem snemal film za filmom, sem vendar vsakemu poskušal dati največ, kar sem lahko. Nekateri so se na koncu izkazali za odlične, spet drugi, priznam, so bili udarec mimo. Tedaj se je razpaslo zmotno prepričanje, da mi ni več mar, da sem snemal le, da bi služil, da mi je bilo vseeno, ali sem bil v vlogi beden. To ni res. Bilo mi je še kako mar.«

Moral vrniti lobanjo dinozavra

Ni skrivnost, da se nakupovanju ni znal upreti. Še več, skoraj kompulzivno je zapravljal in v nekem trenutku je imel okoli 20 prestižnih jeklenih konjičkov, po vsej obli razpršenih več nepremičnin, eden od njegovih bolj razvpitih nakupov – ki se mu je maščeval – pa je bila lobanja dinozavra tiranozavra bataarja. Ker je bila ukradena, jo je moral vrniti mongolski vladi.

Joy, ki je umrla lani, je bila večino zvezdnikovega otroštva v klinikah za duševne bolezni. FOTO: Osebni Arhiv

»Na dražbah je nevaren, najbolj samemu sebi. Nima meje,« se je govorilo o zvezdniku. Upravičeno, saj so njegovi milijoni izpuhteli v zrak, seveda tedaj, ko je to najmanj potreboval. Davčni upravi je dolgoval približno šest milijonov, a jih ni imel nikjer več vzeti, »istočasno pa so se pojavili vsi upniki, ki so želeli denar nazaj, plačeval sem 20 tisočakov mesečno, saj sem poskušal mamo obvarovati zaprtja v kliniko za duševno bolne,« je zdaj razgalil svoje finančne tegobe.

Mamo Joy Vogelsang je izgubil maja lani, a v resnici je večino življenja ni bilo ob njem. Ne ker bi se tako odločila, njene duševne stiske so bile tiste, zaradi katerih ni mogla skrbeti za sina. Trpela je namreč za hudo depresijo in shizofrenijo, zato je v otroštvu tako rekoč ni videl, saj je bila večino časa zaprta v ustanove za duševno bolne, kjer so jo zdravili z elektrošoki. »Tudi ko je vse postalo najbolj bizarno, sem se bil sposoben čustveno nekoliko oddaljiti od vsega in na dogajanje pogledati skoraj z radovednostjo znanstvenika,« čeprav priznava, da je materino stanje gotovo imelo posledice zanj. »Morda je bila njena bolezen tista, zaradi katere so me tlačile nočne more.«

Vzgoja je bila večinoma na plečih njegovega očeta Augusta Coppole, tudi še preden sta se z Joy pri Nicolasovih 12 letih ločila. Kljub temu pa oskarjevec prav materini bolezni pripisuje del zaslug, da je pristal v igralskih vodah. »Igra mi je omogočila, da sem destruktivno energijo prelil v nekaj pozitivnega in produktivnega. Na neki način me je tako rešila, saj sem vse negativno in uničevalno, jezo in žalost, lahko prelil v filmske like, kar bi sicer kaj zlahka obrnil proti sebi ali drugim.«