Slavka Avsenika so v torek pokopali z državnimi in vojaškimi častmi.
Avsenik je kljub svetovni slavi ostal preprost človek in se je rad družil z ljudmi iz svojih rodnih Begunj na Gorenjskem. In ljudje so se ob zadnjem slovesu tega tudi spomnili.
Enemu klobasa prija, drugemu pač ne
Je pa v svojem zadnjem intervjuju za Nedeljski dnevnik, ki še nikoli ni bil objavljen, Avsenik dejal, da je bil, bolj ko je bil znan, preprostejši in ponižnejši. »Saj veste, kako je s tem, enemu klobasa prija, drugi pa je ne mara. Skratka, slaven biti je lepo, slaven živeti pa sploh ni preprosto.«
Morda manj znano dejstvo iz Avsenikovega življenja, ki ga je priznal, je to, da besedil skladb, ki jih je z ansamblom Avsenik izvajal, nikoli ni znal v celoti. Čeprav je življenje zapisal narodnozabavni glasbi, je bil zasebno velik oboževalec Deana Martina in Doris Day. Rad je imel tudi Beatle. »Ti fantje so napisali nekaj najlepših melodij. Denimo Yesterday!«
Da imajo nekateri njegovo glasbo za govejo ali kmečko, ga ni nikoli motilo. »Moja mladostna želja je bila, da bi bil kmet. Zame ni lepšega in svobodnejšega poklica. Zakaj bi bilo potem to žaljivka?«
Avseniki odprli na tisoče novih delovnih mest doma in na tujem
Hudo glasbeno konkurenco je razumel kot nekaj, kar je nujno potrebno za razvoj in napredek. Konkurenti so ju z Vilkom nenehno silili in spodbujali k še večji kakovosti in napredku. »Lahko rečem, da smo Avseniki s svojimi polkami in valčki, ki so jih začeli igrati številni ansambli, na neki način odprli na tisoče novih delovnih mest doma in po svetu.«
»Bil sem žrtev svojega poklica, oni pa mene«
Po bogati glasbeni karieri mu je žal le, da je bil premalo z družino. »Bil sem žrtev svojega poklica, oni pa mene.« Tako zelo so bili zaposleni, da se je denimo Franc Košir moral poročiti na dan mrtvih, se je za tednik še spomnil Slavko Avsenik in dodal, da bi kljub vsemu vse skupaj pustil tako, kot je bilo, vključno s tistim, kar je bilo slabo.
