LJUBLJANA – Le kdo se ne spomni izjave popularnega pevca Jana Plestenjaka, ko se je obregnil ob kulturnike, ki so se pridružili vseslovenskim ljudskim vstajam in jim svetoval: »Odklopite se z dude, fantje, in plavajte – naredite nekaj, kar bo ljudem všeč, da boste zaslužili. In ne igrajte velikih umetnikov, ki jih nihče ne razume, davkoplačevalci pa plačujemo.« Predvsem ga je zaskrbelo, da je med protestniki videl ljudi, »ki so s kulturnega ministrstva dobivali na leto 300.000 evrov ali več«.
Ne gre zamenjevati umetnosti z zabavljaštvom
Janova izjava ni pustila ravnodušnega dirigenta Marka Letonjo, prvega Slovenca, ki je dirigiral v Dunajski državi operi. Letonja trenutno vodi orkestra v Strasbourgu in Tasmaniji, Plestenjaku zdaj odgovarja: »Zamenjevati umetnost z zabavljaštvom, vrhunskost z všečnostjo in kvalitete s popularnostjo je nevarno in uničujoče.« Ob tem je Plestenjaka spomnil, da na začetku svoje glasbene poti za koncert seveda ni mogel najeti dvorane Slovenske filharmonije, saj po žanru sodi tja toliko kot »vedeževalke v akademijo znanosti in umetnosti«.
Žalostna pot umetnosti
»Danes pa ima gospod lahko s tem orkestrom koncert, lahko nam soli pamet o tem, kako ne znamo ustvarjati ljudem všečnega, in zato lahko mirno tudi propademo, direktor te iste institucije pa javno zagotavlja, da njegovo sodelovanje v franšizni zabavni oddaji ekshibicionističnega amaterizma oziroma amaterskega ekshibicionizma pomeni veliko reklamo za institucijo, katere direktor je. In oba pri tem ne čutita niti kančka sramu,« je za Večer povedal Letonja, ki meni, da je ta evolucija/degradacija umetnosti v zabavo, kratkočasje in užitek žalostna in skrb vzbujajoča.
Direktor Slovenske filharmonije je Damjan Damjanovič, ki trenutno kot žirant sodeluje v šovu Slovenija ima talent, pred tem pa je prav tako kot žirant sodeloval v oddaji X Factor.
Škodljivo in neumno govorjenje
Letonja, ki so ga v Dunajski državni operi angažirali še za naslednje tri sezone, je prepričan, da je umetnost javno dobro, zato »mora biti proračunsko podprta ter neodvisna od okusa množic in všečnosti. Govorjenje, da smo tisti, ki se ukvarjamo z njo, davkoplačevalski višek, je škodljivo in neumno.« Zdi se mu, da je vsiljevanje komercialnega aspekta nepotrebno in neumestno ter dodaja: »V drami SNG morajo igrati drugačne predstave kot v Špas teatru, čeprav z njimi mogoče ne bi mogli napolniti dvorane v Stožicah, prav tako pa moramo igrati Beethovna in Kogoja, čeprav nimata tako množičnega poslušalstva kot Lepa Brena.«
