Kako lahko mrož preživi tudi pri minus 35 stopinjah in plava v ledeno mrzlem morju
Tisti, ki teka po prstih. Tako ga opisuje njegovo ime v stari grščini. A če si pri tem zamišljate elegantno in vitko bitje, ki poplesava kot baletka, ste krepko usekali mimo. Ob zajetnem mrožu se namreč še mogočni polarni medved skoraj skrije, s težo tudi tone in pol pa zlahka tekmuje z manjšim avtomobilom! A v svetu mrožev, ki živijo v ledenih vodah Arktike in poležavajo na plavajočih ledenih ploščah, je zajetno pač lepo in predvsem življenjsko nujno pomembno. Da kljubujejo ledeno mrzlemu morju, v katerem prečofotajo več kot dve tretjini življenja, jih varuje do 15 centimetrov debela plast podkožne maščobe, znajo pa tudi močno upočasniti srčni utrip, s čimer se še dodatno prilagodijo ostremu mrazu: tudi pri –35 stopinjah preživi mrož.
Na pogled je kot tjulenj na steroidih. Večji in precej bolj tolst, a tudi mrož se premika z dvema paroma plavuti, ki jih na kopnem uporablja kot noge, v vodi se z zadnjima poganja, s prednjima pa krmili. Že na daleč ga prepoznamo predvsem zaradi dveh dolgih oklov, ki rasteta vse življenje in lahko, pri najmočnejših samcih, dosežeta dolžino skoraj enega metra. Z njima ne lovi hrane, uporabi ju za obrambo, predvsem pa sta v vlogi smučarskih ali pohodnih palic. Zapiči ju v ledeno ploskev in si tako pomaga, da iz vode izvleče svoje težko telo. Z njima lahko v led tudi izseka luknjo, da zleze v vodo ali iz nje, skoznjo pride tudi do zraka.
Mroži, ki živijo tudi 40 let, imajo le malo naravnih sovražnikov, samo orke in severni medvedi so dovolj drzni, da si jih upajo izzvati.
Mrož je resnično impresivna žival, a svoje velikosti, teže in maščevja ne pridobiva z lovom na podobno velike živali: je školjke. Da se tako gromozanska žival nasiti, pa mora pojesti (in najti) od 3000 do 6000 školjk na obrok! Za školjkami pa tudi morskimi kumarami, ježki, rakci brska po morskem dnu, kjer s smrčkom rije po blatu in pesku. Pri tem si pomaga s 450 zelo občutljivimi brčicami, s katerimi hitro začuti plen – na vid v mračnih in motnih vodah ne more prav zares računati. Pri tem ne zaide pregloboko, do 80 metrov pod gladino, med iskanjem hrane pa zdrži pod vodo tudi pol ure. Lahko plava s hitrostjo 35 km/h.
Ko ni v vodi, najraje poležava na ledenih ploščah. A zadremati zna tudi na valovih, kar ni zahtevna zaloga, saj dobesedno nosi s sabo blazino. To je vrečica za zrak, ki jo, ko jo potrebuje, napolni s 50 litri zraka, kar skoraj kot plavalna blazina omogoči, da med dremanjem ne potone, ampak lebdi na vodi.
