NAVDIHOVALKA

Vse, kar potrebuješ, imaš v sebi!

Objavljeno 04. september 2018 21.27 | Posodobljeno 03. september 2018 21.17 | Piše: Polona Pirc

Mednarodno priznana mentorica, svetovalka in podjetnica s sila bogato in razvejano poslovno potjo ima vsaj tako polno tudi duhovno plat.

Saša Božič na cilju svojega Camina
Njeno srce je predano skrbi za zdravje na delovnem mestu in mentoriranju avtentičnih vodij, za kar je letos prejela nagrado Exeptional Women of Exellence (izjemna ženska odličnost), Svetovni zdravstveni in wellness kongres pa jo je uvrstil med sto najvplivnejših vodij na področju skrbi za zdravje. Saša Božič se zdaj uveljavlja tudi kot pisateljica, s prvencem Pripovedovalka zgodb je še razširila svoje bogato srčno poslanstvo.

Ko se s to izjemno navdihovalko dobiva na klepetu o njeni knjigi, niti za hip ne daje občutka vzvišenosti, pokroviteljstva, gurujstva. Le milina, ljubezen in mir vejejo iz nje. Za vse njene velike dosežke pravzaprav izvem šele, ko vzamem v roke njen knjižni prvenec, a tudi tam so jih zapisali drugi. Ponosna je predvsem na to, da zna slišati sebe, se veliki ljubezni do svoje družine navkljub postaviti na prvo mesto in da zna v ljudeh prepoznati in skupaj z njimi na plan potegniti le najboljše, da opolnomočeni zasijejo.

Pripovedovalko je le zapisala

Svoje prve knjige se je iskreno veselila, hkrati pa čuti, da ni njena. »Zelo sem vesela, da sem bila prav jaz tista, ki mi jo je bilo dano skanalizirati in zapisati, ni pa ta knjiga moj dosežek. Imam še nalogo, da jo pošljem v svet, da se njeno sporočilo dotakne čim več ljudi, potem pa bo moje delo opravljeno,« pove lahkotno. In kako je nastala Pripovedovalka?
»Nikogar zunaj ni, ki bi bil močnejši od tebe.«


»Vse skupaj se je začelo, ko sem se v Mumbaju pripravljala na neko konferenco in poslušala zgodbe ljudi, njihove izzive. Ugotovila sem, da ne glede na to, kje živimo, katere narodnosti ali barve kože smo, vsi želimo isto. In ko bereš v knjigi zgodbe ljudi z različnih koncev sveta, imajo vse isto sporočilo. Zelo vesela in ponosna sem, da mi je uspelo pokriti 61 držav.
»Če ne boš preživela,
tudi dobra mama ne boš.«


Sporočilo Pripovedovalke je: »Kjerkoli že smo, karkoli že počnemo, vsi smo ljudje in vsi si želimo isto. Tudi jaz. Želim si le biti sprejeta v tem, kar izvorno sem. Ni nujno, da sem ti všeč, samo – ali me lahko sprejmeš in me ne želiš spremeniti,« pove. Knjiga je pravzaprav nastajala vse življenje, dokončala pa se je v zadnjih 16 mesecih. Kot finale moje preobrazbe je prišel Camino. Razmišljala sem, kako zgodbe, ki so mi jih po svetu pripovedovali ljudje, zbrati v knjižno obliko, in tako sem se pred odhodom odločila, da si vsak dan romanja dam neko temo, izziv, ki me bo takrat našel. Zgodbe inspiratorjev so se na koncu zvrstile natanko tako, kot so se vrstile teme mojih dni na Caminu, noro, res,« se naježi ob spominu.
»Sem zelo navdušen metuljček, v vseh barvah, popolnoma razpršena, in strašno sem navdušena nad življenjem.«


»Kot coachinja in s knjigo želim pokazati, da ni nikogar zunaj, ki bi bil močnejši kot ti. Zaupaj si, ne polagaj odgovornosti za svoje življenje v roke nikomur drugemu. Pojdi vase in najdi to moč v sebi. To je bistvo življenja in tudi moje knjige. Ni treba iti na dieto, ni potrebno še to izobraževanje, oni papir, potrdilo o znanju … Vse že imamo v sebi,« je prepričana.

Po zdravstvenem zapletu spoznala navdihovalko

»Moje glavno delo oziroma poslanstvo je promocija zdravja na delovnem mestu in coaching avtentičnih vodij. Moja glavna vera je, da avtentični vodja lahko pomaga zaposlenim do opolnomočenja, da so srečni, zdravi in zadovoljni, zato pa tudi bolj zvesti in produktivni. Veliko sem delala v Indiji, tudi Dubaju, pove. Običajno nas vase obrne kakšna preizkušnja?
»Ne polagaj odgovornosti za svoje življenje v roke drugemu. Pojdi vase in najdi to moč znotraj sebe. To je bistvo življenja.«


»Ko sem leta 2012 delala kot direktorica podpornih storitev za družbo Sava Hoteli, je bilo vse odlično, samo moji duši rutina ukalupljanja v strukturo ni ustrezala. Počutila sem se zelo ujeto, začela sem iskati način, kako bi se tega osvobodila, nato je življenje poskrbelo, da sem se zamislila nad seboj. Dobila sem diagnozo srčno-žilni zaplet, zaradi katere sem čez noč prekinila sodelovanje. Vzela sem si leto zase in takrat začela samocoaching. Spoznala sem, da sem nekakšna navdihovalka, ki zna prepoznati najboljše v ljudeh in jih opolnomočiti, da zasijejo. Da bi me ljudje jemali kot verodostojno, sem opravila mednarodno licenco za coache in začela delati.
image
Ta fotografija ji pomeni veliko. Poroka Sanjayavega sina v New Delhiju.

Odprla sem svoje podjetje, a sem za vsakodnevno življenje morala še ostati v marketingu. Tako zdaj v svojem razumnem polu delam s start up podjetji. Vsaki dve leti vzamem novo stranko, ki želi prodreti na trge v Indiji ali Dubaju, kjer jim znam najti in odpreti poti.

Meja je le nebo

Njena duhovna širina odseva tudi v družini. Kaj želi predati sinovoma? »S starejšim, Žanom, sva bila res navezana drug na drugega. Ko sem začela delati v Dubaju, je imel 15 let. Zelo me je pogrešal in mi to tudi povedal, sama pa sem že tako dvomila, ali je prav, da sem toliko odsotna, čeprav sem imela svoje delo srčno rada. Takrat mislim, da se je zgodil prelomni trenutek v mojem življenju. Rekla sem si: 'Če ne boš preživela, tudi dobra mama ne boš.' Z Žanom sva se pogovorila in sem odpotovala, pozneje pa mi je nekajkrat priznal, da sem ga s tem naučila, da mora človek najprej brezkompromisno slediti svojim sanjam. Seveda moraš biti ekološki in human do drugih, a na prvem mestu si ti. Najina sinova imata že danes zavedanje, da je meja le nebo. Vsak svoje sanje imata in jim sledita. Žan zdaj odhaja študirat v London, Tin bi rad profesionalno igral ameriški nogomet, za kar je že dobil ponudbo … Ne postavljata si omejitev,« je vesela.
image
Navdihovalka Saša s (svojo) Pripovedovalko zgodb

Kaj pa sta jo naučila? »Spoštovanje sočloveka in njegove edinstvenosti brez želje po spreminjanju, kar je tudi sporočilo Pripovedovalke. Uspela sem ju zaznati kot neodvisna človeka, svobodni duši, ki nista moja last, nista mi podrejena ali kakorkoli moja. Z možem Matjažem sva jima le ustvarila varno okolje, v katerem sta se lahko izoblikovala in naredila iz sebe, kar jima je namenjeno,« je zadovoljna. Kako pa vidi sebe? »Sem zelo navdušen metuljček, v vseh barvah, popolnoma razpršena, in strašno sem navdušena nad življenjem. Zelo rada potujem in zelo rada sem tudi sama. Nenehno letam naokoli, zato je zame velik dosežek, da sem zmaterializirala takšno knjigo, saj je za moj način dela in življenja to skoraj nemogoče,« pove smeje se.
image
Božičevi – Saša, mož Matjaž ter sinova Žan Aleksander in Tin

»Camino in tamkajšnja čuječnost sta mi tako v praksi pokazala že znano teorijo – pomembno je biti v trenutku in ceniti danes. Vsak dan posebej, z vsem, kar se je namenil biti. Tudi če je tisto, kar trenutno delamo, morda neprijetno. Del večje slike je. To je moje sporočilo, to je sporočilo Pripovedovalke zgodb,« zaključi Saša, katere največja želja je, da gre ta zavest med ljudi in tudi v svet, zato knjigo že prevajajo v angleščino, dogovarja pa se tudi z agentko v Indiji, kamor so bile zgodbe prvotno namenjene.




Deli s prijatelji