»Vem, da se danes smeji tam zgoraj«

Leta 1986 je na cesti umrl Jože Kuralt, leta 1993 je bilo za Roka Petrovića usodno potapljanje v Veli Luki, leto za tem je v prometni nesreči umrla Lea Ribarič. 2004. je srce izdalo Tomaža Cerkovnika, v letih 2010 in 2013 sta tiho odšla Sašo Robič in Boris Strel, leta 2012 je umrla Darja Porenta, leta 2015 pa Nuša Tome Babnik in Drago Grubelnik, ki je preminil v težki prometni nesreči na avstrijskem ledeniku. Z njim je bil tistega usodnega dne v avtu tudi mladi Bolgar, njegov varovanec Albert Popov. Fant je preživel in danes tudi zaradi dobrega dela trenerja Draga žanje dobre rezultate v svetovnem pokalu.

»Drago je bil vedno nasmejan, odličen trener je bil, veliko je storil zame,« iskreno prizna Popov.

Vogrincu prodal smuči

»Drago je bil pravi štajerski Pohorec, preprost in prijazen fant. Veliko je delal in pomagal doma na kmetiji. Slabo uro je bil oddaljen od Maribora, kamor je prihajal na trening, vozili so ga starši. Ni jim bilo lahko, a je prilezel do svetovnega pokala in ostal vrhunski smučar. Ne morem razumeti, da ga ni več,« Dragovo prehitro slovo obžaluje Tone Vogrinec, nekdanji trener in direktor alpincev.

»Po koncu kariere je Drago delal v trgovini pri Juretu Koširju. Spomnim se, da me je prepričal, da sem si prvič v življenju kupil tekaške smuči,« iskrivo pove Tona in v isti sapi doda, da ni smuči nikoli preizkusil. Kmalu je Drago umrl, smuči pa so pristale v kleti. Tri leta mlajši kot Drago pa je nekdanji hrvaški as Ivica Kostelić, ki mu je Gruba, vešč je bil računalnika, pripravil kar 1500 pesmi.

»Še danes imam na računalniku Dragovo 'playlisto'. Čudovit fant in človek je bil. Dolgo sva se poznala. Skupaj sta nastopala in tekmovala od desetega leta,« se Ivica spominja pokojnega smučarja iz Radelj ob Dravi.

Ata za Slovenke

Draga so imele rade tudi smučarke. »Ker sva bila rojena istega leta, sva bila skupaj od mladih nog, kot brat in sestra. Marsikatero sva skupaj ušpičila: tudi prvo cigareto sva pokadila. Drago je bil precej zaščitniški. Bil je kot naš ata, punce smo kar frčale. Spomnim se prvih mladinskih olimpijskih iger v Aosti. Takrat mi je bil všeč španski smučar. Drago je to izvedel. Vso noč je ležal ob meni in ni pustil, da bi šla do Španca,« smeje se doda Alenka Dovžan, ki priznava, da Draga pogreša, včasih pa se ji zdi, kot da je še vedno tu med nami.

Drago si je bil blizu tudi z Juretom Koširjem. »Ko sva z Dragom že končala športno pot, sva se odločila, da se preizkusiva na masters svetovnem prvenstvu. Ko sva prišla na start, Drago ni smel startati, saj ni imel čelade,« se spominja Košir, s katerim sta tudi poslovno sodelovala.

S kolesom na Vršič

»Z njim ni bilo nikoli dolgčas,« pove Mitja Valenčič. Drago je bil Pohorec po duši. Zelo karizmatičen, zelo trmast, a hkrati najbolj nežen in dober po srcu,« dodaja Mitja. Grubelnikov sopotnik je bil tudi Matjaž Vrhovnik.

»Prišel je v reprezentanco, nikoli ga nismo videli na kondicijskih pripravah. Oče ga preprosto ni spustil od doma. Delal je na kmetiji in žagi, kjer je premetaval hlode. Oče je menil, da je to dovolj, da se je dobro kondicijsko pripravil na sezono. Potem pa je enkrat le prišel v Kranjsko Goro, kjer je bil načrtovan vzpon s kolesi na Vršič. Kolo si je kar sposodil in zagrizel v hrib. Ko je prišel na vrh, se mi je zdelo, da bo bicikl prijel in ga zagnal dol proti Soči. A tega ni storil, smo se pa na ta račun večkrat smejali,« pripoveduje Vrhovnik, ki ga je Grubelnik cenil in spoštoval, veliko sta se pogovarjala o smučanju in tehniki, s katero je Vrhovnik hitro ujel konkurenco.


Nista pa se vedno razumela. Matjaž včasih preprosto ni razumel, kaj je Drago povedal. »Gruba je brundal, kak zlog je kar pojedel. Kaj si rekel, Gruba? Lahko poveš še enkrat, sem ga nekajkrat prekinil, da sem razumel, kaj hoče,« še izvemo.

»Fajn fant je bil. Vem, da se danes smeji tam zgoraj. Veliko sem se naučil od njega. Sam sem bil v življenju bolj ziheraš, Drago pa je znal na vse pogledati z druge strani in mi tako pomagati in me učiti,« pa piko na i doda Rene Mlekuž, Dragov najboljši prijatelj, ki v spomin na Grubo pripravlja in organizira memorial. Letos je bil že četrtič, pa še več kot 9000 evrov so zbrali za družino iz Slovenske Bistrice. Drago je tam zgoraj zagotovo ponosen na to!