NAPORNI DNEVI

Tina Gorenjak: Samo da je hčerka na varnem doma!

Objavljeno 03. april 2020 12.00 | Posodobljeno 03. april 2020 18.57 | Piše: Tomaž Mihelič

Za vse starše je najteže, kadar so nemočni, ko je v težavah njihov otrok. Igralka Tina Gorenjak se je v minulih tednih trudila, da bi hčer Nino Barbaro varno pripeljala iz Beograda, kjer študira medicino. Zaupala nam je, kako čustveno razburkan je bil ta izziv, in nas povabila v svoj precej zapolnjeni vsakdanjik.

Danes se ji zdijo dnevi, ko je trepetala za hčerkino varno vrnitev domov, že daleč stran.
Isti dan, ko je Tina izvedela, da ji do preklica odpadejo vse predstave in da so prekinili snemanje serije Najini mostovi, je pripravila prtljago in se odpravila proti srbski prestolnici. Njena hči Nina Barbara je zaradi nenadnih ukrepov, povezanih s pandemijo, ostala ujeta v Srbiji. »Bilo je v noči na soboto, zato sem predvidevala, da na mejnih prehodih ne bo pretirane gneče. Ob prihodu na slovensko-hrvaško mejo je sicer že bila kolona, vendar ni vzbujala občutka, da je tako zelo dolga,« nas popelje po svoji poti reševanja edinke.

V krizi se povežemo

»A se je začelo mukotrpno čakanje, skoraj 22 ur. Vsakih 45 minut smo se premaknili za nekaj metrov. Samo da pridem do Nine, sem se tolažila.« Noč je prespala v avtu, kolikor se je spati dalo. »Šele po 15 urah smo si drznili na svež zrak pretegnit utrujene ude. Upoštevali smo varnostno razdaljo, najlepše pa je bilo spoznanje, da se v izrednih razmerah prebuja človeški čut za pozornost, saj smo drug drugega spraševali, ali imamo za piti, ali je kdo lačen … Neki simpatični gospod pred mano je odprl prtljažnik, v katerem je imel dve šolski torbi, in iz njiju potegnil hčerkine čokoladice. V nasprotju z mano, ki sem imela pred sabo še dolgo pot, je on živel tik za mejo. Zvečer je poklical ženo, da bo čez pol ure doma, v resnici pa se je vrnil šele naslednji dan. A čeprav nismo vedeli, kaj se dogaja, smo obdržali mirne živce in vse skupaj prenesli brez panike. To medsebojno spoštovanje nas je pomirilo,« poudari. Naslednji večer je končno prišla do carinika. »Vljudno me je vprašal, kam sem namenjena, in ko sem mu povedala, mi je namignil, da so to sicer še zaupne informacije, vendar so ravnokar zaprli srbsko mejo za slovenske državljane. Odsvetoval mi je pot, saj zagotovo ne bom prišla do cilja. Bila sem vsa iz sebe, saj sem nenadoma začutila resnost položaja, v katerem sem bila povsem nemočna. Vendar nisem obupala, poklicala sem starše, oni pa naše znance, zaposlene na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. Ti so svetovali, naj se raje vrnem, da bomo poiskali zanesljivejši način, kako hčerko pripeljati domov. Znašla sem se v hudi stiski, saj so nenadoma ukinili mnoge prevoze in edina možnost je bila vožnja v kombiju z dvanajstimi neznanci, kar bi jo še bolj izpostavilo okužbi,« se spominja enega od najtežjih trenutkov doslej.
image
Tina in Nina z največjim užitkom nadoknadita tedne, ki sta jih zamudili, ko je bila hči na študiju v Beogradu.

Optimizem je nujen

Poleg negotovosti ji je dodaten stres povzročalo nenehno spreminjanje razmer. »Vsaka ideja ali poteza, ki bi lahko bila rešitev, se je v naslednjem trenutku izjalovila. Vztrajno sem se motivirala, da moram ostati optimistična, čeprav sem bila vsa iz sebe. Nato pa se je v ponedeljek ponudila priložnost, da se Nina le vkrca na zadnji polet proti Brniku, in brez odlašanja sva kupili vozovnico. Odhitela sem na letališče, kjer ni bilo posebnih ukrepov. Zdelo se nama je povsem logično, da greva naravnost domov in ostaneva v domači karanteni, brez vsakršnega druženja s preostalimi družinskimi člani,« nam pove igralka.
V teh novih, zahtevnih okoliščinah je spoznala, kakšno bogastvo se skriva v ljudeh. »Še največji neznanci so pripravljeni pomagati. Mama neke Ninine sošolke je predlagala, da se lahko za čas izrednih razmer preseli k njim in jo bodo vzeli za svojo. Tudi jaz sem ponudila njenima sošolkama iz Amerike, da bom z veseljem poskrbela zanju, če lahko prideta do Slovenije. In prav človeški čut, ki ga še dodatno vzbudi ta kriza, je ena od najbolj pozitivnih stvari. Primorani smo se prilagoditi novim razmeram, in čeprav pogosto slišimo, da nas tehnologija odtuji, je to res le toliko, kolikor si sami dovolimo. V tem času je pravzaprav obratno. Vsak dan pokličem katerega od prijateljev pri nas ali v tujini, da preverim, ali so dobro in ali kdo potrebuje pomoč, pogovor. Nujno je, da ostanemo v stiku in optimistični. Razmere so za vse enake, in ko se je Nina varno vrnila domov, sva se sprijaznili, da bodo dnevi in tedni, morda celo meseci nekoliko drugačni. K sreči je zelo vestna študentka in se vsak dan posveča svojim obveznostim prek spleta,« pove Gorenjakova.
image
Vloga nečimrne Karmen je prav zaradi Tinine odlične igre zelo pristna.

Prvič brez objema

V družbi hčerke igralka neizmerno uživa. Z veseljem izkoriščata trenutke, da se naužijeta druga druge. »Zdaj je čas, da prevetrimo in počistimo svoja bivališča, svoje misli in poglobimo odnose z bližnjimi. Sestrična s tremi otroki mi je zaupala, da še nikoli niso imeli toliko časa za družino in da so hvaležni za vsak trenutek, ki ga preživljajo skupaj. Tudi naju z Nino je vreme opogumilo, da smo se na vrtu moje hiše na varni razdalji srečali z mojimi starši. Prvič v življenju se nismo objeli, le mahali smo si vsak s svojega konca. Bilo je precej čudno, celo smešno, ampak se držimo pravil in smo se raje objemali s pogledi in z besedami. Za marsikoga je to grozljivo stanje in ne smemo posploševati, da gre za brezskrbne počitnice. A kadar nečesa ne moreš spremeniti, je treba znotraj tega najti nekaj dobrega. Zato še naprej ohranjam svojo ustvarjalnost in skrbim, da mi ni dolgčas,« je zvesta optimističnemu pristopu.

Prepričljiva v vsaki vlogi

Trenutno se posveča kar dvema predstavama. Prek skypa vadi z igralcem Vladom Novakom in režiserjem Samom Strelcem, da bodo ob priložnosti lahko v mariborskem Narodnem domu uprizorili premiero. »Dramsko besedilo govori o izgubi otroka. Kljub grozljivi tematiki na koncu prinese spoznanje, da je treba razmere nekako sprejeti, kadar jih ne moreš spremeniti. To je gotovo tudi dober nauk za trenutno dogajanje. Obenem pripravljam avtorsko predstavo Večno samska, katere premiero načrtujemo za september v Špas teatru,« nas razveseli. Trenutno pa se je z igranjem zlobnice po imenu Karmen v seriji Najini mostovi kot ostra koščica zapičila v grlo številnih gledalk. »Ona je v vseh pogledih drugačna od mene. Zanjo so zelo pomembni videz, bogastvo, denar, obleke, izkorišča zveze in poznanstva, otroci se ji zdijo izguba najboljših let. Njeno prepričanje je v diametralnem nasprotju z mojim. A Karmen nočem narediti enodimenzionalne, samo zlobne. Trudim se, da je s to samovšečnostjo in s svojimi ciničnimi izjavami smešna. Na splošno se mi zdijo ljudje, ki vidijo samo sebe, precej čudaški. A bi mi bilo ljubo, da bi jo gledalci radi gledali, čeprav je negativka. Kot denimo Alexis iz kultne Dinastije,« nas spomni na občudovano zlobnico. Te so bile v minulih serijah rezervirane za Nino Ivanič, ki se je končno malce odpočila od negativnih vlog. »Nina se je kar razveselila, da so tokrat meni dodelili lik fatalne negativke. Nekaj kolegic, ki so v minulih letih igrale negativke, mi je potožilo, da so imele precej neprijetne izkušnje v javnosti in so na ime lika dobivale celo grozilna pisma. O tem prej nisem razmišljala in šokantno se mi zdi, da nekaterim ljudem ni jasno, da so to igrani liki. To, da si prepričljiv, pomeni, da si dober igralec, in ne da si tudi ti takšen v resnici,« se zasmeji. »Zato upam, da me večina vidi kot igralko, ki se zna vživeti ter odigrati širok spekter vlog, in da bodo gledalci uživali ob ogledu serije, kakor mi uživamo ob njenem ustvarjanju.«
image
V času karantene najde čas tudi za mačje crkljanje.

 




Deli s prijatelji