JABOLKO NE PADE DALEČ

Slavni očetje in sinovi: Umetnost je ostala v družini

Objavljeno 21. september 2020 14.00 | Posodobljeno 21. september 2020 14.00 | Piše: A. K., Foto Mediaspeed, instagram, facebook, Jernej Kokol, Jože Suhadolnik

Slovenski umetniki so lahko ponosni na svoje potomce.

Igra ga ne zanima
Režiser in igralec Branko Đurić - Đuro nima le dveh prelestnih hčerk, temveč tudi sina iz prvega zakona. Filip se je preizkusil v vlogi igralca in se z enajstimi leti pojavil v filmu Na planincah, toda igra ga je kmalu nehala zanimati, saj je njegova strast postala fotografija. Filip je odraščal v Sarajevu ob mami Neveni, pred nekaj leti pa se je zaradi študija fotografije preselil v Ljubljano.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Lahko pa živi v njegovi senci. V naših primerih ni tako, saj so številni slovenski umetniki upravičeno ponosni na uspešne sinove, ki stopajo po njihovi ali kateri drugi poti, vsem pa je skupno eno – mojstri so vsak na svojem področju! 

image
Kdo je oče?
»Oči me je prišel obiskat na morje, z motorjem. Sem ta na desni, mlajši. Da bi mi verjeli, sem odstranil elastiko za lase,« se je ob fotografiji z očetom, vrhunskim igralcem Janezom Hočevarjem - Rifletom, pošalil njegov sin in režiser Miha, ki je podedoval ne samo umetniško žilico, temveč tudi dobre gene.

image
Ljubezen do dobrega vina
Boris in Sebastian Cavazza imata v zasebnem življenju fantastičen odnos. »Oče ima vedno prav, tudi takrat, kadar nima,« je nekoč dejal mlajši Cavazza, ki je priznal, da se veliko pogovarjata, skoraj vedno ob dobri hrani in kozarcu vrhunskega vina.

image
Očeta občuduje
Gledališče je bilo Luki Martinu položeno v zibelko, kar je povsem logično, saj je njegov oče priznani igralec Janez Škof. »Čeprav nekateri mislijo, da sem po zvezah prišel na akademijo, ni bilo tako,« je nekoč dejal Luka Martin, režiser in dramaturg, ob tem pa priznal, da svojega očeta izjemno občuduje.

image
Kri ni voda
Ker prihaja iz družine igralcev, pisateljev in glasbenikov, umetnost Arnoža Poliča, sina Radka Poliča, zanima že od mladih nog. Sprva se je zanimal za risanje (hodil je na umetniško gimnazijo na SŠOF), pri dvajsetih pa je začel pisati poezijo in pozneje tudi prozo. Je samouk na kitari in klavirju.

image
Ni bil navdušen
Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame, in njegov sin Filip sta dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Oče ga je na njegovi igralski poti sicer podprl, a nad njegovo odločitvijo ni bil pretirano navdušen. »Nekoč sva imela priložnost stati skupaj na odru in bil je prvi, ki mi je razložil, naj lovim luč, skrbim, da je reflektor nenehno obrnjen v moj obraz,« je o skupnem projektu nekoč dejal Filip.

image
Igra ga ne zanima
Režiser in igralec Branko Đurić - Đuro nima le dveh prelestnih hčerk, temveč tudi sina iz prvega zakona. Filip se je preizkusil v vlogi igralca in se z enajstimi leti pojavil v filmu Na planincah, toda igra ga je kmalu nehala zanimati, saj je njegova strast postala fotografija. Filip je odraščal v Sarajevu ob mami Neveni, pred nekaj leti pa se je zaradi študija fotografije preselil v Ljubljano.

image
Trio adijo
Vid Valič je stand up komik, ki stresa šale kot za stavo, njegov mlajši brat Domen pa je že zgodaj zakorakal po poti očeta Iztoka Valiča. Ta je Domna že pri dvanajstih letih, z vlogo Andree Sarti v predstavi Galileo Galilei, pripeljal na odrske deske Mestnega gledališča ljubljanskega in ga dokončno zastrupil z ljubeznijo do gledališča.

image
Ponosni oče
Branko in Timon Šturbej sta po skupnem nastopu v Reki ljubezni družno nastopila še na odrskih deskah Drame. Kot je povedal ponosni oče, na začetku sina ni podpiral pri odločitvi, da bo postal igralec. »Svetoval sem mu vse drugo, ampak na koncu mi je rekel: 'Zakaj si se pa potem ti odločil za ta poklic?' In s tem me je zabil za zmeraj,« je priznal Branko.

image
Za otroka najboljše
Starši svojim otrokom vedno želijo le najboljše, je nekoč dejal igralec Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana. Svojemu sinu Aljoši večkrat svetuje v zvezi z igro, skupaj pa sta prvič stopila na oder leta 1993 v Mametovi igri Življenje v teatru, nato pa še v Shafferjevem Vohljaču.

image
Skrbelo ga je
Aleš Valič je priznal, da ga je skrbelo, ko mu je sin Matic povedal, da bi rad bil igralec. »Saj veste, kako je – v tem poklicu ni vedno ravno z rožicami postlano, naporen je, veliko je treba pretrpeti. To je trnova pot tega poklica, ampak je kar vztrajal in vztrajal, in zdaj je na tej poti,« je povedal ponosni oče o mladem igralcu.

image
Otroštvo v gledališču
36-letni Jernej je manj izpostavljen kot njegov oče Boris Kobal, a je kljub temu uspešen gledališki režiser, ki ustvarja v Sloveniji in na Hrvaškem. »Kot mulo sem tudi jaz sedel na vajah in dirjal po zaodrju,« se časov, ko je vzljubil gledališče, spominja Jernej, na katerega je oče neizmerno ponosen.




Deli s prijatelji