LOVKE
Ne bi se več zaljubljala
Igralki Marijani Brecelj je bila igralska kariera položena v zibelko. Do upokojitve je bila zaposlena v Drami SNG v Ljubljani in še zdaj kot 72-letnica blesti v različnih igralskih vlogah. A zagotovo ne kaže svojih let. »Imam poklic, pri katerem potrebujejo tudi 'ta stare',« mi pove, ko se dobiva v njenem najljubšem lokalu.
Odpri galerijo
»To je eden izmed redkih poklicev, pri katerih je tako, kajti po navadi se hočejo 'ta starih' čim prej znebiti. Mojega aktivnega letnika ni več v izobilju. Dokler lahko in dokler me hočejo, bom delala. Seveda v okviru svojih zmožnosti.« Trenutno jo lahko gledamo v seriji Reka ljubezni, in kot pravi, ji je vloga Marije pravi izziv. »Igram drugačen lik od sebe. Moram reči, da mi je za zdaj to v veliko veselje, čeprav so mi včasih neprijetne ure vstajanja, pa tudi kar veliko se je treba učiti.«
Ob tem brez zadržkov doda: »Priznam, bila sem v dilemi, ali bi vlogo sprejela. Ker vem, da ni hec biti v taki mašineriji, še nikoli nisem sodelovala pri tako velikem projektu. Ampak potem sem pretehtala argumente za in proti. Prevladali so tisti za.
Prvič: ostajam v dobri kondiciji. Drugič: družim se z drugimi ljudmi, moja generacija se v glavnem ukvarja z zdravstveno diagnostiko. In tretjič: oplemenitim si pokojnino.«
Ko ji povem, da ji res še ni treba razmišljati o diagnostiki, saj je pred našim fotografom veselo poskakovala po eni nogi, mi v smehu pove: »Pomembno je, da še stojim na nogah! Ob vseh obveznostih, ki jim imam, mi ne ostane veliko časa, da bi se zelo intenzivno ukvarjala še s tem. Drugače pa je jasno, da tudi mene kaj boli in da je tudi z mano kaj narobe.«
Po premisleku nadaljuje: »Ne dokazujem se s kakšnimi telovadnimi ali drugimi aktivnostmi. Je pa res, da že vrsto let vsako jutro delam tibetanske vaje.
Več preberite v reviji Suzy.
»Mojega aktivnega letnika
ni več v izobilju.«
ni več v izobilju.«
Ob tem brez zadržkov doda: »Priznam, bila sem v dilemi, ali bi vlogo sprejela. Ker vem, da ni hec biti v taki mašineriji, še nikoli nisem sodelovala pri tako velikem projektu. Ampak potem sem pretehtala argumente za in proti. Prevladali so tisti za.
»Že vrsto let vsako jutro delam tibetanske vaje.«
Prvič: ostajam v dobri kondiciji. Drugič: družim se z drugimi ljudmi, moja generacija se v glavnem ukvarja z zdravstveno diagnostiko. In tretjič: oplemenitim si pokojnino.«
»Še nikoli se mi ni zgodilo,
da bi morala toliko zagovarjati lik, ki ga igram.«
da bi morala toliko zagovarjati lik, ki ga igram.«
Ko ji povem, da ji res še ni treba razmišljati o diagnostiki, saj je pred našim fotografom veselo poskakovala po eni nogi, mi v smehu pove: »Pomembno je, da še stojim na nogah! Ob vseh obveznostih, ki jim imam, mi ne ostane veliko časa, da bi se zelo intenzivno ukvarjala še s tem. Drugače pa je jasno, da tudi mene kaj boli in da je tudi z mano kaj narobe.«
Po premisleku nadaljuje: »Ne dokazujem se s kakšnimi telovadnimi ali drugimi aktivnostmi. Je pa res, da že vrsto let vsako jutro delam tibetanske vaje.
Več preberite v reviji Suzy.