ODNOSI

Melita na pomoč: Grožnje

Objavljeno 11. marec 2020 08.00 | Posodobljeno 06. marec 2020 11.27 | Piše: Novice

Partnerski odnos je izjemno rahločutna bilka, ki zahteva veliko nege, božanja, pogovorov, iskrene namere po bližini in prevzemanja odgovornosti za vlaganje v odnos.

FOTO: Getty Images/Istockphoto
Odtujeni partnerski odnos se kaže v tem, da se partnerja nič več lepo ne pogledata, ne pobožata, ne vzameta si časa zgolj za njiju, ne gresta sama nikamor brez otrok in se o njiju samih sploh ne pogovarjata. Včasih moje pare povprašam, kdaj sta se nazadnje pogovarjala o tem, kaj si ona želi in kaj na primer on pogreša ali bi rad spremenil, pa me začudeno gledata ter priznata, da pravzaprav nikoli.

Poanta je, da se vsakdo od nas s časom spreminja. Telo z leti dobiva drugačno obliko, gube se zarežejo v čelo, okoli oči in ust, zahtevni delovni urniki vzamejo davek, premalo spanja in zgolj občasno gibanje načenjajo naše zdravje. Otroci so vsak dan starejši, v službi je vsak dan kakšen nov izziv. Vidite, koliko sprememb se nam dogaja na vseh področjih, in vse to vpliva tudi na naše dojemanje sebe v različnih vrstah odnosov. Ker se spreminjamo, moramo to tudi sproti predebatirati s svojim dragim ali drago. Zakaj?

Če ostajamo v napačnem zaverovanju, da smo enaki, kot smo bili na začetku sveže zaljubljene zveze, se podajamo na zelo spolzka tla mnogih konfliktov, nerazumevanja, jeze in razočaranja. Ozaveščajmo, prosim, da se vse okoli nas spreminja, in tako sva tudi jaz in moj partner vsako leto drugačna, imava več izkušenj, morebiti tudi več skrbi, a pomembno je, da drživa skupaj.
Kaj se zgodi, ko par, običajno po rojstvu otroka, mimobežno živi, si ne vzame časa za njiju? Oba delata v dokaj zahtevnih službah in prihajata domov popoldne, on nekoliko prej, da gre po otroka v vrtec. Ker ona dela projektno, včasih pride tudi bolj pozno domov, tako da je skrb za gospodinjstvo in otroka v tistih obdobjih bolj kot ne na njem. Nimata časa za svoj partnerski pogovor. Zvečer padeta dol. Sicer priznata, da se zavedata pomena intimnosti in se poskušata ljubiti vsaj enkrat na mesec.

Z leti postaja ona vedno bolj nezadovoljna kot partnerica, zdi se ji, da je on ne sliši in ne upošteva dovolj, saj pogosto naredi kaj po svoje, ne da bi se prej posvetoval z njo. V njenih čustveno napetih trenutkih mu je večkrat grozila, da bo spokala in odšla. Njega je to strašno prizadelo, na začetku jo je resno jemal, a ker si kljub takemu čustvenemu izsiljevanju nista vzela časa za iskren partnerski pogovor in oblikovanje novih partnerskih pravil, je on kaj kmalu zdrsnil nazaj v svoj način delovanja v odnosu. Zaradi njenih pritiskov se je čustveno odmikal od nje ter se intimno zapletel s sosedo, kar ji je po nekaj mesecih tudi priznal.

Njej se je podrl svet. Njena čustvena bolečina je bila tako močna, da jo je bolela vsaka mišica v telesu, šla je na bolniško, ker ni zmogla normalno funkcionirati, trudila se je pred otrokom skrivati svoje stanje. Njega je močno pekla vest, ker ji je povzročil takšno čustveno travmo, prekinil je afero, prosil ženo za odpuščanje in da poskusita znova. Njen pogoj je bil, da obiskujeta strokovnjaka za partnerske probleme in nezvestobo. Tako sta prišla do mene. Imata se rada, a sta razdrobila odnos. Tudi ženi sem iskreno povedala, da njene grožnje, da bo vzela otroka in odšla, zelo uničujoče delujejo na zaupanje moškega v odnos. Moški mogoče ne pokažejo, kako so prizadeti, ko so talec tovrstne grožnje, a njihovo ravnanje to pozneje pokaže. Tudi njega sem opozorila, da je bila njegova odgovornost ženi razložiti svojo bolečino, ne pa da se ji maščuje s prevaro.

Kot lahko opazite, je partnerski odnos izjemno rahločutna bilka, ki zahteva veliko nege, božanja, pogovorov, iskrene namere po bližini in prevzemanja odgovornosti za vlaganje v odnos. Vložek nič da rezultat – nič! *




Deli s prijatelji