ZVEZDE PLEŠEJO

Luka Žvižej in Denis Toplak: Dvoboj mišic in plesa

Objavljeno 25. januar 2020 09.00 | Posodobljeno 25. januar 2020 09.00 | Piše: Tomaž Mihelič

Marsikatera dama bi se strinjala, da so moški, ki ne znajo plesati, v njihovih očeh manj privlačni. V to kategorijo zagotovo ne spadata Luka Žvižej in Denis Toplak, postavna mišičnjaka, o katerih se bo na letošnjih Zvezdah plešejo veliko govorilo.

Plesalca bosta pozornost izzivala ne le s privlačnim videzom, ampak tudi z urnimi nogami, in tako rušila mit o tem, da športniki ne znajo migati z boki. Če bosta pri tem pokazala še kaj gole kože in se bo temperatura povzpela do vrelišča, pa nihče ne bo imel prav nič proti.

Prvič v plesnih čevljih

Rokometni biser iz Celja velja za enega naših najbolj zabavnih in prikupnih športnikov, zato nam v družbi Luke Žvižeja zagotovo ne bo dolgčas. Zase sicer trdi, da ni ravno plesni kralj, a v sebi skriva velik potencial. »Od nekdaj sem si želel naučiti se plesnih veščin, saj se mi zdi fascinantno, če znaš partnerico zavrteti v privlačni koreografiji. Sem predan, osredotočen in zavzet učenec, ki se vsake stvari loti tako, kot se šika. Že med spremljanjem preteklih sezon šova Zvezde plešejo sem ženi namignil, da bi se z veseljem preizkusil še na tem parketu. Na rokometnem sem se že, pa da vidimo, kateri je bolj zahteven,« je pripravljen na izziv.
Očka dvojajčnih dvojčkov nam zaupa, da se žena v njegovih rokah počuti varno, čeprav na plesišču nista med najbolj zavzetimi, saj niti ona ni ravno vešča tovrstnih korakov. »Se bolj pozibavava in stiskava, ne toliko pleševa. Morda pa zaradi mojega sodelovanja v oddaji izboljšava tudi najine skupne plesne podvige,« se nasmehne priljubljeni rokometaš iz knežjega mesta. Tam si je ustvaril zavidljivo kariero, ki ga je vodila po vsej Evropi, v klubih je vselej prevzel vlogo zabavljača. »S fanti se veliko šalimo in si privoščimo drug drugega, zato sem prepričan, da bomo tudi v četrti sezoni turnirja ustvarili sproščeno vzdušje z ogromno smeha. Kamer se ne bojim in glede na naravo mojih klubskih ter reprezentančnih kolegov se zna zgoditi, da mi bo kdo pripravil kakšno zabavno presenečenje. Njihovi odzivi so bili precej mešani, od začudenja do navdušenja. Brat je obljubil, da me bo spremljal in navijal, čeprav je bil sprva malce skeptičen, češ, a zdaj boš pa še plesat hodil?! Zakaj pa ne, sem mu odvrnil in sprejel novo vlogo,« pripoveduje Luka, ki ima največ pomislekov o tem, kako med poplesavanjem krotiti roke.
image
»Boki, mimika, koreografije, koraki, vse to sem skozi življenje uporabljal na drugačen način.« 

»Boki, mimika, koreografije, koraki, vse to sem v življenju uporabljal na drugačen način, zdaj pa bo treba biti bolj eleganten. Pričakujem veliko adrenalina in glede na to, da sem vajen igre z moškimi, bodo nove okoliščine zame največji izziv. Na terenu bom v paru, in to z žensko, kar bo ustvarjalo še večji pritisk, saj sem vajen ekipnega duha, zdaj pa bodo vse oči uprte v naju in ne bo prostora za skrivanje. Nekaj podobnega je pri nas, ko izvajamo sedemmetrovko,« nam postreže z nazorno primerjavo med plesom in rokometom, o katerem izda še nekaj zakonitosti. »Če fantje ne bi bili veseljaki, bi težko delovali kot celota. Vendarle gre za 20 različnih značajev in egov na kupu, kjer se je treba podrejati. Kdo ima več besede, kdo bo stisnil in povlekel ekipo naprej, ko bo najbolj treba … Vsega tega se z leti priučiš. Na začetku si piščanček, potem pa zrasteš v petelina in v ozadju prihajajo novi piščančki. Nenehno se kaj dogaja, treba je koga miriti, ga povzdigniti, skratka, pestro je. Tudi doma, v zasebnem življenju, se trudim, da bi vse obrnil na smeh, saj se z dobro volje hitreje pride do cilja. Marsikaj se lažje prebrodi, če greš z nasmehom skozi življenje,« sklene modro.
»Bolj so švicale, bolj sem jih sukal.«

Za ples ga je navdušil oče

Od kmetovalca do plesalca bi se lahko glasil naslov dokumentarnega filma o Denisu Toplaku. Zgovoren in postaven Štajerec se bo v četrti sezoni najbolj plesnega šova vrtel zavzeto, saj se tudi sicer rad zaziblje v divjih ritmih. Že kot otrok je užival, ko je vrtel starejše gospe na veselicah in družinskih zabavah. »Bolj so švicale, bolj sem jih sukal in si domišljal, da obvladam plesne korake. Potem sem plesal po nogometnem igrišču, kajti po vsakem golu, ki sem ga zabil, je sledil nekakšen ples. Tokrat bodo stvari precej bolj resne in profesionalne, in tega se neizmerno veselim, ker bom lahko nadgradil svoje znanje in se naučil izdelanih koreografij. Kot nogometaš imam dobro koordinacijo, nisem ravno lesen, in to je vsekakor prednost,« pove Denis, vajen nastopanja pred kamerami v kar dveh resničnostnih šovih Kmetija. Tam smo ga spoznali v podobi borca, ki mu podrejanje ni ravno po volji. »Zdaj bodo stvari precej drugačne, saj bo moja avtoriteta ženska, profesionalna plesalka, in moral bom biti poslušen, učljiv, celo vodljiv. Vsaj na začetku, dokler ne bom toliko suveren, da jo bom jaz vodil po plesnem parketu. Nimam težav s tem, da se prepustim ritmu in zavrtim zadnjico, kajti dekletom so veliko bolj pri srcu fantje, ki znajo plesati. Nisem moški, da bi stal za šankom ali čepel v kotu in opazoval, kako se drugi zabavajo na plesišču. Raje se še sam zavrtim in na srečo nisem obremenjen s predsodki, da bom izgubil moškost, če pomigam z boki. Že od nekdaj sem oboževal plesne filme, a žal se nisem mogel posvetiti dvema disciplinama in prevladal je nogomet. Zdaj bom vse to nadoknadil,« komaj čaka novih izkušenj. Ampak tokrat bo imela glavno besedo ženska.
image
Po vsakem golu, ki ga je zabil, je sledil nekakšen ples. 

»Ne bom izgubil moškosti,
če pomigam z boki.«

»Ne morem biti suveren in nekomu soliti pameti, če o tem pojma nimam. Moral bom biti priden in podrejen, drugega mi ne preostane. Pa še poslušen bom moral biti, kar ni ravno moja značilnost, saj vedno naredim po svoje. Plesnih korakov ne poznam, zato bo verjetno vse podobno, kot bi se na novo učil hoditi,« se nasmehne in nam zaupa, kako je njegov oče sprejel novico, da bodo dobili novega plesalca. »Razveselil se je in ponosno poudaril, da imam plesni talent po njem. On je namreč kraljeval na veselicah in zabavah, ko je vrtel mamo. Takrat sem se dokončno zaljubil v gibanje ob ritmih in ga oponašal, in zdaj bo lahko skozi mene podoživljal to strast do plesa. Nekateri kolegi so bili malce bolj skeptični, češ da to ni zame. Še posebno tisti, ki nimajo ravno smisla za latinskoameriške in standardne korake. Ampak jim bom že pokazal, da se motijo,« je prepričan in Denis, ki dodaja, da si bo na telesu omislil tudi spomin, s katerim bo zaznamoval pomemben trenutek. »Zagotovo se bo našel kakšen predel kože za nov tatu, še posebno če pridem daleč na tekmovanju ali celo do konca. Še prej bom moral prepričati strogo strokovno komisijo, in ta mi predstavlja največji strah. Ne bi si želel, da me že v prvi oddaji potre komentar Andreja Škufce, kako bi bilo zame bolje, če bi šel kam drugam kot na plesišče,« izpostavi enega od pomislekov, ki pa je glede na njegovo zagnanost in predanost plesu povsem odveč. 




Deli s prijatelji