Lahko se staramo graciozno in dostojanstveno

Morda se sliši nenavadno, da se doktorica stomatologije ukvarja z estetiko, a v resnici ni. Kot potomka več generacij zdravnikov ni imela nobenega dvoma o tem, na katero fakulteto se bo vpisala. »Medicina je bila zame nekaj naravnega in niti pomislila nisem, da bi študirala kaj drugega. Tisto, kar je bilo zares moje, pa je bila estetika. Ta je moj način izražanja v medicini,« pravi. Takoj ko je bilo mogoče, se je usmerila v estetsko stomatologijo, ki se ukvarja z lepoto spodnje tretjine obraza – ust, čeljusti in zob. Po naravi je perfekcionistka, zato ni nič čudnega, da se je kmalu poglobila v raziskovanje načinov, kako polepšati celoten obraz.

Vzgoja po kitajsko

Zanimale so jo najnaprednejše tehnologije. Izbirala je med Ameriko in Azijo in se po kratkem izpopolnjevanju na Columbii v ZDA odločila za selitev v Hongkong, kjer so se veliko ukvarjali s področjem, ki je v središču njenega zanimanja – matičnimi celicami. Izkazalo se je, da ji je tamkajšnji življenjski slog pisan na kožo. »Življenje v Hongkong je hitrejše, bolj energično in navito,« je navdušena zdravnica, na katero je velik vtis naredil azijski način vzgoje. »Mislim, da Vzhodnjaki vzgajajo svoje otroke bolj modro in vešče. Moja otroka sta na primer plavala od dneva, ko sta se rodila. Ko sta pri osmih, devetih mesecih shodila, sta takoj hodila pokončno, ne nerodno, kot običajno hodijo otroci. Pri dveh letih sta že igrala klavir, ne zaradi klavirja, ampak da ob tej aktivnosti razvijata levo in desno polovico možganov,« je ponosna mama devetletnih dvojčkov Leona in Noela, ki je svoje izkušnje z azijskim načinom vzgoje opisala v knjigi Nai Ping ali Moji otroci na kitajski način.

Pomembna je celota

Odnos do lepotnih popravkov, zaradi katerih se je podala na drug konec sveta, je na Kitajskem drugačen kot v Evropi. »Kitajci drugače razmišljajo, spijo in celo jedo. Hrana je zanje zdravilo, ne nekaj, kar je namenjeno užitku. Na zdravje gledajo kot na celoto, že zgodaj, pri štiridesetih, pa začnejo razmišljati tudi o tem, kako se bodo starali. Njihov pristop je celovit, ne zanima jih le, kako bodo videti na zunaj, pač pa želijo biti mladostni tako v fizičnem kot tudi psihičnem, čustvenem, duhovnem in intelektualnem smislu,« pravi. Celovito se zato lotevajo tudi pomlajevanja. Gre za tako imenovane crossover terapije, ki združujejo različne pristope, denimo laserje, vitaminske injekcije in mezoterapije, pri kateri s pomočjo iglice vbrizgajo zdravilno tekočino, na primer hialuronsko kislino.

Mojstrica preoblikovanja

Crossover terapije se od zdravnika do zdravnika razlikujejo in so nekakšen njegov podpis. Ivona v Aziji, kjer je v svojem poklicu prava zvezda, slovi po terapiji pred sprehodom po rdeči preprogi Red Carpet Treatment, oblikovanju nasmeha Smile Design in skulpturiranju obraza Face Design – Face Sculpt, pri katerem estetski učinek doseže s pomočjo različnih polnil. Zgolj s polnili je pred časom neki pacientki preoblikovala celo nos. Najraje od vsega dela z matičnimi celicami, o katerih pravi, da so prava revolucija v medicini, saj intravenozno pomladijo telo, ponujajo pa tudi številne možnosti v estetiki, tudi odstranjevanje strij. »Z matičnimi celicami se lahko obnavlja celotni organizem. Celice se vzamejo iz maščobe in razvijejo v laboratoriju, nato pa vnesejo nazaj v telo. Torej gre za avtotransplantacijo. Vaša lastna celica se vrne v telo na drugo mesto in z drugačnim namenom,« navdušeno razlaga. Da bi ljudi izobrazila o matičnih celicah, katerih uporaba je v Evropi omejena tudi z zakoni, je leta 2008 ustvarila spletni forum.

Vse preizkusi na sebi

Dr. Igerčeva je prepričana, da smo v Evropi, kar se estetike tiče, preveč zadržani. »Premalo odprti smo za terapije z matičnimi celicami, čeprav gre za zelo zdrav in naraven postopek. Za estetske posege se odločamo redkeje, medtem ko se Azijci pomladijo, če jim to le dovoljujejo sredstva. Stopnja zavesti glede estetike je v Aziji višja,« pravi. Sama nima zadržkov do estetskih posegov in je na lastni koži preizkusila vse postopke, ki jih opravlja na svoji kliniki. »Vse najprej preizkusim na sebi,« pravi. Pri 42 letih se je tako dala pomladiti od znotraj s pomočjo intravenoznega vnosa matičnih celic, za mladosten videz uporablja polnila, tudi botoks, za katerega meni, da ima med ljudmi slab sloves po krivici. »Botoks je kot zdravilo revolucionaren, če ga ne bi bilo, si otroci s cerebralno paralizo zaradi krčev ne bi mogli zavezovati čevljev. V estetiki je odličen, vendar pa dobite, če ga uporabite na napačen način, učinek zamrznjenega obraza, t. i. frozen face, ki nas plaši. Gre za učinek, ki je stvar slabe tehnike, saj pravilno vneseno polnilo ohrani naravno mimiko, izbriše pa le znake staranja,« pojasni.

Bomo kdaj večno mladi?

Čeprav je danes že z minimalno invazivnimi posegi mogoče narediti marsikaj, pa dr. Igerčeva meni, da v prihodnosti ne bomo priča 90-letnicam brez gub. »Da se v 100 letih ne bi prav nič spremenili? To bi bilo grozno,« meni. »Prihodnost je v tem, da dojamemo, kako lahko z minimalnimi posegi, ki niso dragi, naredimo veliko več kot plastična kirurgija, ki jo lahko opraviš največ trikrat, in da mora biti rezultat na obrazu videti dobro, naravno.
V času, v katerem živimo, imamo možnost, da se lahko staramo graciozno in dostojanstveno, lahko smo vitalni in fit. Pomembno je, da ima človek realna pričakovanja,« doda. Mladim dekletom, ki pogosto pridejo k njej na polnjenje ustnic, pa svetuje, naj preverijo kakovost materialov. »Kakovostnejši so tisti, ki trajajo krajši čas in jih telo hitreje absorbira. Res da bo učinek kratkotrajnejši, a bo rezultat naravnejši.«

Vrnitev domov

Trenutno je Ivona Igerc na pomembni prelomnici, saj se v kratkem vrača v Evropo. Od septembra bo redno obiskovala tudi Slovenijo, saj bo pri nas vodila izobraževalne delavnice o skulpturiranju za zdravnike. Kdaj se bo dokončno preselila nazaj domov, ne ve. O razlogih, da zapušča Kitajsko, pa pravi, da človeka, pa naj bo nad tujino še tako navdušen, srce navsezadnje vseeno vleče domov.
, foto osebni arhiv