Klemen Slakonja po Evroviziji: Solze so se že posušile (Suzy)

Slovenija je še pred velikim evrovizijskim finalom zapustila prizorišče. Načrt, da Evropo prepriča s pesmijo o bolezni, ni uspel, naj se še tolikokrat postavimo na glavo. Tudi dobesedno, kot je to storil Klemen Slakonja. Zmagovalni recept ostaja enak, a kaj, ko našim še ni uspelo najti ustreznega kuharja, ki bi zakuhal nekaj udarnega. Nekaj, kar bi razvnelo glasovalno telo.

Solze po nastopu slovenskega predstavnika so se hitro posušile. Vsaj tiste, ki jih je Klemen Slakonja iztisnil iz gledalcev. Vnovič se je zagnalo kolesje dvomov, kaj sploh sodi na najbolj obrekovani oder. Žalostinke očitno ne.

S čustvi se ne da barantati

To so dojeli tudi največji evrovizijski dobičkarji Švedi, ki so si za rdečo nit letošnje točke sposodili kar tradicijo sosedov. Finska savna je ogrela staro celino, občinstvo si je vmes privoščilo še skodelico estonske kave. Ta jih je dvignila na noge, da so lažje prenesli povprečje videnega in slišanega. Celo vselej dosledni, natančni in malce rigidni gostitelji so presenetili s hudomušnim voditeljskim pristopom. Nihče ni pričakoval, da bodo Švicarji iz nas izvabljali smeh na tako prikupen, sproščen način.

Poljakinja Justyna Steczkowska je med nastopom visela s stropa.

Slepo verovanje, da je Evrovizija odlična priložnost za igranje na strune usmiljenja, se je izjalovilo. Spreneveda se tisti, kdor meni, da so tri minute opevanja osebne stiske dovolj za vrhunski rezultat. V angleščini, kakopak, da ga bo razumelo čim več ljudi. Vendar si povsem iskren lahko le v materinščini, vse drugo se spogleduje z oportunizmom. Portugalca Salvadorja Sobrala je začutila vsa Evropa, čeprav velika večina ni imela pojma, o čem prepeva, saj niso razumeli portugalščine.

Estonec Tommy Cash je s komadom Espresso Macchiato občinstvo spravil v dobro voljo.

V ozadju njegove interpretacije tankočutne skladbe se niso vrtele intimne fotografije in posnetki iz družinskega arhiva. Oder je spominjal na pravljično deželo, v katero nas je zvabil z glasom, ki je ježil kožo. Tega so se nadejali tudi v našem taboru. Ampak s čustvi se ne da barantati. Ljudje začutijo ali pač ne.

Okus je neizmerljiv

O tem je prepričana tudi ena največji poznavalk tega festivala. Miša Molk je zelo poglobljeno povzela evrovizijsko bistvo. »Pesem s potencialom zmagovalcev mora pritegniti vse, hkrati ne sme biti glasbeno popreproščena in izvajalsko šibka. Biti mora edinstvena, a spet ne v skrajnosti. Glasujejo množice. In to ni nekaj, kar se da izmeriti. Ni nekaj racionalnega, kar bi bilo mogoče razložiti. Za občutenje gre, tu je okus povsem neizmerljiv,« meni legendarna urednica razvedrilnega programa, dolga leta tudi članica posebne skupine za izvedbo projekta Pesem Evrovizije, ki se še vedno podpisuje pod naše najodmevnejše evrovizijske uvrstitve.

Klemen in Mojca sta po nastopu zadihala in se prelevila v turista.

»Pri naših in tujih izvajalcih oziroma avtorjih me jezi ta špekulacija, kaj je bilo lani dobro in uspešno, pa pojdimo še mi malo nazaj in poglejmo, zakaj je kdaj komu uspelo, česa že dolgo ni bilo, in poskusimo. Nekaj skopirati in oviti v nov celofan. To preračunavanje je povsem zgrešeno in neuspešno. Redko katera pesem se na odru Eurosonga znajde brez preračunljivosti. Prav tu se mi izmika spoštovanje. Ker vse zveni postano in prežvečeno,« je jasna.

Pristen ali preračunljiv?

Še pred prvim polfinalnim večerom, ko smo trepetali za uvrstitev naših v veliki finale, je zapisala: »Klemen ima vsekakor številno občinstvo zaradi njegovih izjemnih igralsko pevskih imitacij in v odličnih karikiranih izvedbah. Glasuje predvsem občinstvo, ki bo prvič slišalo in videlo izvajalce oziroma izvajalke. S tole skladbo, ki jo je namenil Eurosongu, me je malo presenetil. Vokalnih presežkov ni. Imam pa povsem osebni zadržek. Poudarjam, osebni! Nameniti tako osebno zgodbo morebitnemu komercialnemu uspehu ... No, tu sem zadržana. In se zahakljam sama vase, ko rečem 'bodite pristni'. Je ta Klemenov song pristen ali tudi preračunljiv?«

Glavni favoriti za zmago, Švedi, so tokrat stavili na hudomušen pristop in na odru postavili pravo savno.

Hitro je nadaljevala: »Je že zmagal Portugalec s svojo nadvse nežno pesmijo Amar Pelos Dois. Brez kakršnih koli scenskih dodatkov, samo on v bližnjem kadru. Kako močno lahko ljubi srce, se vprašam. Predvsem pa, koga to briga, si rečem, ko ljubim. Klemenu pa, srečno! Veliko je naredil sam za svojo promocijo. Naj se mu želja po mednarodnem uspehu uresniči,« je pomenljivo strnila misli, ki so se na koncu izkazale kot dejstvo.

Humor lajša bolečino

Nekdo je na spletu cinično siknil, da je naš nastop spominjal na avizo dobrodelne akcije Klic dobrote. Temu je sledila opazka, da je naša ekipa med čakanjem na rezultate poosebljala podobo izmučene, utrujene vzhodne Evrope, ki se spopada s hudo krizo. Precej drugače je bilo po razglasitvi prvih finalistov. Klemen in Mojca Fatur sta v zaodrju izbijala šale na svoj račun in blestela v svoji avtentični podobi.

Čeprav sta imela možnost, da se že naslednje jutro vrneta domov, sta izkoristila nekaj dni za turistični obisk Basla. Prepozno in predvsem odveč je razmišljati, kako bi se odvilo, če bi se Slakonja svetu predstavil v podobi, s katero je zaslovel. Z izvirnimi imitacijami, zabavnim besedilom, 'odštekano' uprizoritvijo duhovitih idej.

Miša Molk je znova dokazala, da je odlična poznavalka Evrovizije.

Skratka s tistim, kar nam je pri njem tako zelo všeč. Evrovizija ostaja največji šov, kjer je zaman iskati smisel, kvečjemu sprostitev. V konkurenci bombastičnih nastopov, v objemu brizgajočih ognjenih zubljev, spektakularnih grafičnih podlagah, vratolomnih koreografijah, pa tudi cenenih opravah, mahanju s prežvečenimi rekviziti, bebavimi plesnimi koraki in bogati beri najslabše odpetih melodij doslej smo dobili še eno klofuto realnosti, da je v času, ko svet krvavi, humor tisti, ki lajša bolečino.